Elektro Ljubljana

Na današnji 31. redni seji skupščine družbe Elektro Ljubljana, d.d. je bilo prisotnih 92,39 odstotkov zastopanega kapitala družbe. Skupščina je sprejela vse predlagane sklepe.

Ljubljana, 21. junij 2024

Delničarji so se seznanili z poslovanjem v letu 2023 in podelili razrešnico upravi in nadzornemu svetu

Delničarji družbe Elektro Ljubljana, d. d., so se na skupščini seznanili z revidiranim Letnim poročilom družbe za leto 2023 z mnenjem revizorja, pisnim poročilom nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi Letnega poročila družbe za leto 2023, prejemki uprave in članov nadzornega sveta in s Politiko prejemkov organa vodenja v družbi Elektro Ljubljana, d. d.

Delničarjem 4 cente dividende

Bilančni dobiček, ugotovljen na dan 31. 12. 2023, znaša 1.565.223,44 EUR in se nameni za izplačilo dividend v bruto vrednosti 0,04 EUR na delnico.

Dividende se izplačajo imetnikom delnic oziroma drugim upravičencem, ki so na presečni dan 30. 7. 2024 vpisani v delniško knjigo kot imetniki delnic, oziroma drugim upravičencem s pravico do dividend. Dividende bodo izplačane 31. 7. 2024.

Medij: 24ur  Avtorji: Tadej Grešovnik Teme: Elektro Ljubljana, mali delničarji Datum: Torek, 17. maj 2022 Vir: TUKAJ

Po tem, ko je Gen Energija, ki jo zdaj vodi nekdanji državni sekretar Blaž Košorok, pred časom izkoristila predkupno pravico in od Elektra Ljubljana odkupila delež družbe, je ljubljansko višje sodišče zdaj taisti delež vrnilo Elektru. Takratni odstavljeni direktor Andrej Ribič je nasprotoval domnevno politični prodaji, a sta SDH in Gen Energija posel vseeno izpeljali, čeprav kot zdaj ugotavlja sodišče, pogoji za uveljavljanje predkupne pravice niso bili izpolnjeni.

Kaj je pravzaprav v ozadju, tudi politične, bitke za tako zelo zaželen 25-odstotni delež v družbi Gen-EL? Gen Energija  je želela z odkupom četrtinskega deleža Elektra Ljubljana preko Gen-Ela povečati svoj vpliv v našem največjem dobavitelju elektrike, je prepričan pred meseci odstavljeni predsednik uprave Elektra Ljubljana Andrej Ribič. "Takrat so bile želje, da se Gen Energija  popolnoma podržavi in končni cilj je bila odstavitev Roberta Goloba. Da se mene umakne iz nadzornega sveta Gen-Ela in s tem pridobi prosto pot do zamenjave." 

Gen Energija in Elektro Ljubljana sta sicer imela dogovor o odkupu. Gen Energija bi imela predkupno pravico, a le pod pogojem, da bi zakon Elektru prepovedoval lastništvo v drugem podjetju, ki se ukvarja z energetsko dejavnostjo. In tu se prične zmešnjava. Ker so v SDH in Gen Energiji menili, da je ta pogoj izpolnjen, so nakazali kupnino dobrih 12 milijonov evrov Elektru, kjer pa so bili drugačnega mišljenja. Zato so denar tako vrnili. Gen Energija  je kupnino ponovno poslala nazaj Elektru.

"Dogovor je bil podpisan že nekaj let nazaj, mislim, da 2018 pa 2020 potem amandmiran oziroma aneksiran. Govorimo o pogodbi, ki je za našo stran veljavna. Bomo videli, kaj bo sodišče na koncu povedalo," pravi predsednik uprave Gen Energije Blaž Košorok.

Prvo sodno bitko je zdaj dobil Elektro

 Višje sodišče je namreč po naših informacijah ugotovilo, da ni dokazov, da bi bili pogoji za odkup deleža izpolnjeni. Zadevo pa je zdaj vrnilo v ponovno odločanje registrskemu sodišču.  

"Sodišče je sedaj preklicalo vpis, to pomeni, da je ponovni lastnik deleža Elektro Ljubljana. In sedaj smo na začetku, zdaj se bodo morali v družbi odločiti, ali gredo v prodajo, po pošteni ceni seveda," ocenjuje Ribič. 

Ribič, ki je bil štiri mesece pred iztekom mandata, iz krivdnih razlogov razrešen z vrha Elektra, namreč vseskozi vztraja, da je kupnina prenizka. "Čas za to je bil prej za premišljevati, ne kasneje, ko se dejansko stvari dogajajo," pravi Košorok in dodaja, da se glede kupnine ne bi opredeljeval. "Počakajmo, kaj bo sodišče povedalo, pa bomo videli potem naprej. V interesu Gen Energije pa je, da ta delež pridobil," dodaja Košorok.   

Ribič, sicer veliki zaveznik najverjetnejšega novega mandatarja Roberta Goloba, bil je tudi šef njegovega volilnega štaba, meni, da bi lahko Elektro za omenjeni delež Gen-Ela namesto dobrih 12 iztržil celo več kot 20 milijonov evrov. "Se pa bojim, da bodo poskušali zdaj na hitro skleniti nek sporazum, neko poravnavo in pod mizo doseč neko ceno, ki spet ne bo poštena in to prodati. Tako da bodo zakrili sledi. In v SDH-ju in v Gen Energiji," meni Ribič.

Iz SDH-ja so sporočili, da "ker je sproženih več sodnih postopkov, ki so še v teku, zadeve ne morejo komentirati". Kateri bodo naslednji koraki Elektra Ljubljana? Iz podjetja, ki ga zdaj vodi Aleksander Zupančič, nekdanji šef kabineta ministra Andreja Vizjaka, danes odgovorov nismo dobili.  

Medij: Večer (Gospodarstvo) Avtorji: Srečko Klapš Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Datum: Sre, 05. okt.. 2016 Stran: 6

Manjšinski delničarji se lahko nadejajo od 39 do 54 milijonov evrov za delnice elektrodistribucijskih podjetij. Če bodo sprejeli ponudbe, ki se vrtijo okoli tretjine knjigovodske vrednosti

Vsem petim slovenskim elektrodistribucijskim podjetjem, Elektro Maribor, Elektro Ljubljana, Elektro Celje, Elektro Gorenjska in Elektro Primorska, je lastnik Slovenski državni holding (SDH) s skupščinskim sklepom naložil odkup lastnih delnic. V dopisu delničarjem so na skupščinah pojasnjevali, da želijo na ta način urediti razmerja do manjšinskih delničarjev in jim omogočiti izstop iz lastništva po enakih cenah. Vrednost delnic so določili na osnovi poročil o ocenjeni vrednosti družb, ki jih je opravil "pooblaščeni ocenjevalec podjetij z licenco inštituta za revizijo". Na ta način so prišli tudi do razpona cen, ki temelji na optimistični in pesimistični napovedi poslovanja teh podjetij. Glede na to, da predlagane cene delnic dosegajo le od 21 do 42 odstotkov knjigovodskih vrednosti elektrodistribucijskih podjetij, SDH pojasnjuje da so pri cenitvah upoštevali bodoča investicijska vlaganja, naložbe v kapital odvisnih družb in finančni dolg.

Upoštevaje najnižjo in najvišjo predlagano ceno delnic bi manjšinski delničarji, ki jih je bilo konec avgusta letos še 3864, iztržili od 38,9 do 54,4 milijona evrov. Na SDH pojasnjujejo še, da je to možnost in ne obveznost, tako da se lahko delničarji na osnovi ponudbe odločijo, ali jo bodo sprejeli ali ne. Cenitve elektrodistribucijskim podjetjem sicer niso predložili, lahko razberemo iz odgovora Elektra Maribor na vprašanje delničarjev.

Društvo MDS: Cena je prenizka, višina bodočih naložb pa nerealna 

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Katja Svenšek Teme: Mali delničarji , Rajko Stanković Datum: Pon, 08. avg.. 2016 Stran: 5

ENERGETIKA 

Nadzorni sveti petih elektrodistribucij dobivajo s prihajajočimi spremembami statutov znatno večjo moč. Skoraj ni odločitve, ki jo bo mogoče sprejeti brez njihove zelene luči.

Podjetjem za distribucijo električne energije se obeta nov ustroj upravljanja družb. V skladu z željami Slovenskega državnega holdinga (SDH) bodo na bližnjih skupščinah močno okrepili vlogo nadzornih svetov družb, M bodo po novem med drugim pristojni celo za imenovanje poslovodij v odvisnih družbah. 

Močno se zaostrujejo tudi pogoji za predsednika uprave elektrodistribucije, a kot pravijo v SDH, se ti po njihovem mnenju »ne zaostrujejo, temveč se prilagajajo pomembnosti te funkcije«. 

Ne kot podlaga za kadrovske spremembe 

Znatne spremembe statutov vseh petih elektrodistribucij (Elektra Ljubljana, Elektra Maribor, Elektra Celje, Elektra Gorenjska in Elektra Primorska) so spodbudile tudi ugibanja o morebitnih menjavah v vrhu distribucij, a v SDH pojasnjujejo, da ni vzročne povezave med spremembo statutov in spremembo v upravah družb. »Uprave ostajajo enočlanske,« so dodali. Distribucije imajo tudi sicer večinoma predsednike uprav s povsem »svežimi« mandati. Letos so nov mandat dobili šefi distribucij v Mariboru (Boris Sovič), Celju (Boris Kupec) in Primorski (Uroš Blažka), preostala dva (Andrej Ribič v Elektru Ljubljana in Bojan Luskovec v Elektru Gorenjska) pa sta na polovici mandata. 

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Katja Svenšek Teme: Mali delničarji Datum: Tor, 02. avg.. 2016 Stran: 5

ENERGETIKA

Začenja se konsolidacija državnega lastništva v elektrodistribucijah. Te bodo na zahtevo SDH na avgustovskih skupščinah iskale soglasje za odkup lastnih delnic. Malim delničarjem se pri tem obeta znatno nižje izplačilo od prvotnih napovedi.

Malim delničarjem v petih elektrodistribucijskih podjetjih, ki so vsa po vrsti v 80-odstotni lasti države, se po večletnem ujetništvu v lastništvu zdaj obeta izplačilo. Država in upravljalec njenega premoženja, Slovenski državni holding (SDH), molčita tako o ceni izplačila malih delničarjev kot o tem, kdo naj bi jo plačal. A kot kaže, bodo strošek ekonomske konsolidacije lastništva nosile distribucije same. Očitno pa lahko mali delničarji o izplačilu po knjigovodski vrednosti, ki bi za konsolidacijo celotnega sistema predstavljala dobrih 200 milijonov evrov stroškov, le sanjajo.

Ne 200 milijonov, prej štirikrat manj

Konsolidacijo lastništva petih elektrodistribucijskih družb - Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Celje, Elektro Primorska in Elektro Gorenjska -, kjer naj bi država postala 100-odstotna lastnica, predvideva strategija upravljanja državnega premoženja. Ta odgovora na vprašanje, kdo naj bi to plačal, ni dala. SDH je od pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij pridobil vrednotenje distribucij. »Ocenjena vrednost se šteje za poslovno skrivnost,« pravijo. 

Medij: Delo Avtorji: Tavčar Borut Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 01. 09. 2015 Stran: 9

Združevanje Gen-I in Elektro energija bi imela 58 odstotkov trga z elektriko, skupaj s skupino Petrol pa tudi 90 odstotkov trga s plinom

Ljubljana - Agencija za varstvo konkurence bo odločitev 0 nameravani združitvi Gen-1 z Elektrom energijo, hčerinsko družbo Elektra Ljubljana, sprejela do konca septembra. V Elektru Celje menijo, da so ukrepi, ki jih je predlagal Gen-I, povsem neprimerni.

Devet mesecev že traja postopek presoje korektivnih ukrepov, ki jih je prevzemnik Elektra energije Gen-I predlagal Agenciji za varstvo konkurence (AVK). Ukrepi, ki jih je potem AVK poslala konkurentom na trgu elektrike v tržni preizkus, bi morali odpraviti resen sum o skladnosti združitve dveh podjetij s pravili konkurence. V Gen-I o podrobnostih ne želijo govoriti do konca postopka, ravno tako ne v Elektru Ljubljana in AVK. V družbah, ki se želita združiti, pravijo le, da bi morali biti tako v AVK kot v gospodinjstvih zadovoljni, da se združujeta najcenejši in najdražji trgovec z elektriko, saj se bodo cene drugega gotovo znižale.

Odločba še ta mesec

Medij: Delo Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 28. 07. 2015 Stran: 9

Predsednik uprave Elektra Primorske pravi, da je prostor za največ štiri trgovce z elektriko.

»Na tem malem trgu in ob nizkih maržah je prostor za tri do štiri trgovce, ne za deset, kot jih je zdaj,« meni Uroš Blažica, predsednik uprave Elektra Primorska in do nedavnega dve leti predsednik GIZ elektrodistributerjev.

Kot je bilo videti navzven, se je pet elektrodistribucij (Elektro Primorska, Ljubljana, Gorenjska, Celje in Maribor) ukvarjalo predvsem z nasprotovanjem sedanji ureditvi, ko ima koncesijo za upravljanje distribucijskega omrežja SODO, distribucije pa ne.

Imamo pet delniških družb, ki so vse v večinski državni lasti, nimajo pa neposrednih koncesij za upravljanje distribucijskih omrežij, to ima pred leti mogoče prehitro ustanovljena družba SODO (Sistemski operater distribucijskega omrežja). Ta organizacija ni učinkovita, imamo podjetje na papirju, ki ima koncesijo, nima pa infrastrukture in nima ljudi za njeno vzdrževanje. V določenih delih gre tudi za podvajanje del. SODO gradi šesto distribucijo, imamo pet zaokroženih omrežij, znotraj vsakega pa koščke omrežja SODO. Da je to neučinkovito, je ugotovilo tudi računsko sodišče, ki je vladi naložilo popravljalne ukrepe, zgodilo pa se ni nič. Dogovorili smo se le, da ustanovimo mešano delovno skupino, ta pa je pripravila sedem predlogov za prihodnjo organizacijo. Zdaj bi se bilo treba odločiti.

SODO je ostal tudi v novem energetskem zakonu.

Če vidimo cilj, je to majhna težava. Dober primer je odpis dolgov socialno najšibkejšim, predpis lahko nastane zelo hitro.

Katera različica bi bila najboljša?

Država naj distribucijam podeli neposredne koncesije, ta podjetja delujejo lokalno, morajo biti blizu odjemalcem, tudi drugače vpeta v lokalno okolje. Tako denarni tok ne bi imel ovinka prek SODO. To sicer ne pomeni ukinjanja SODO, eno družbo na ravni države potrebujemo, ki bo odgovorna za enotne standarde, prenos dobrih praks, sodelovanje na razpisih in podobno. Lahko se dogovorimo tudi za prevzem dela upravljanja omrežij.

Uradna ovira za to, da že 2007 niste dobili koncesij, so bili mali delničarji, ki jih imate med lastniki vse elektrodistribucije.

Pridobitev koncesije bi bila brez malih delničarjev pravno malce preprostejša, niso pa bistvena ovira. Če bi male delničarje izplačali, bi lažje odločali o povezovanju vseh distribucij v eno družbo, mali delničarji temu gotovo niso naklonjeni. V njih sicer ne vidim težave, zastopajo interese kapitala, ta pa ima interes kot uprave, da so družbe učinkovite in produktivne. Verjetno res ni namen, da se z infrastrukturo ustvarja dobiček, če že, bi ga morali vlagati nazaj v infrastrukturo.

Ideje za združitev elektrodistribucij so spet žive.

Te ideje so že stare, delno pa so tudi že uresničene. Prva ideja je bila prodati hčerinske trgovske družbe, z iztržkom izplačati male delničarje in na koncu združiti vse elektrodistribucije v eno. Menim, da bi bilo to slabo, poleg tega pa je na hitro neizvedljivo. Ne verjamem niti, da bi se stroški upravljanja distribucijskih omrežij kaj znižali.

Celoten članek si lahko preberete TUKAJ.

Medij: Dnevnik Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 04. 07. 2015 Stran: 8

Na skupščini distributerja električne energije Elektro Ljubljana, ki bo potekala 28. avgusta, bodo delničarji, med katerimi je daleč največja država, odločali o izplačilu dividend. Med seboj naj bi si razdelili dobrih 5,5 milijona evrov dividend ali 0,1407 evra bruto dividende na delnico. Preostala 2702 evra bilančnega dobička naj bi ostala nerazporejena. Delničarji bodo odločali tudi o 80.200 evrov vredni, dokapitalizaciji odvisne družbe Elektro Ljubljana OVE.