Elektro Gorenjska

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 18. 06. 2012 Stran: 17

Ljubljana - Vse bolj je očitno, da kadrovske menjave, ki jih v nemalo primerih narekuje kar kabinet predsednika vlade, v letošnji skupščinski sezoni ne bodo edino jabolko spora. Že skupščine Mercatorja, Cinkarne Celje, Letrike (nekdanja Iskra Avto elektrika), Mladinske knjige založbe, Zavarovalnice Triglav ter prihajajoče skupščine Telekoma Slovenije, Heliosa, Krke in nekaterih drugih večjih podjetij namreč napovedujejo ostre boje zaradi delitve bilančnega dobička med upravami in delničarji.

Rast lastniških apetitov

»Seveda je razumljivo, da si uprave želijo imeti čim mehkejšo blazino pri upravljanju svojega posla. Toda prave potrebe po tem ni. Razen seveda če ima podjetje v investicijskem načrtu projekte, za katere p otrebuj e las tni kapital,« omenjena trenja pojasnjuje predsednik uprave družbe KD Skladi Matej Tomažin. »Kaj pretehta, bi moralo biti odvisno od argumentov menedžmenta, kako donosno bodo investirali zadržane dobičke in kakšne prihodnje koristi bi od tega imeli delničarji. Če teh argumentov ni dovolj, potem je edino smiselno, da se denar povrne vlagateljem v obliki dividend ali odkupov lastnih delnic,« dodaja Sašo Stanovnik iz Alte Invest.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Foto: Tit Košir Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 03. 2012 Stran: 11

Verniki so zaupali lastninske certifikate Krekovim skladom in ob tem cerkev napačno enačili z državo, meni Rajko Stankovič, predsednik MDS

V obdobju, ko mali delničarji v marsikaterem slovenskem podjetju doživljajo vedno bolj grenko izkušnjo delničarstva, smo se z Rajkom Stankovičem, predsednikom društva Mali delničarji Slovenije (MDS), pogovarjali o delovanju njihovega društva in o njihovih najbolj odmevnih akcijah v elektrodistribucijskih podjetjih, Vzajemni, holdingih Zvon, Savi, Merkurju, Perutnini Ptuj in številnih drugih primerih.

Čemu so društva malih delničarjev namenjena?

"Na področju delničarstva sem pričel delati 10. junija 2006 v društvu VZMD, vse do 12. marca 2009, ko sva se s predsednikom VZMD, Kristjanom Verbičem, zaradi različnih pogledov na delovanje društva in predstavljanja interesov malih delničarjev razšla. V MDS, ki smo ga ustanovili aprila 2009, smo vedno poiskali nekoga, ki je delničar v določenem podjetju, da je poleg lastnih nesebično branil interese drugih malih delničarjev. Vedno smo skušali najti nekoga, ki je užival zaupanje večjih delničarjev bodisi (nekdanjih) zaposlenih. Z lastnim zbiranjem pooblastil se letno udeležimo 45 do 50 skupščin, imamo 21-odstoten izplen vrnjenih pooblastil za zastopanje na skupščinah, kjer v povprečju zastopamo dva odstotka osnovnega kapitala in dobre tri odstotke glasovalnih pravic. Nastopamo tudi kot pooblaščenci v podjetjih, kot so Petrol, Gorenje, Pivovarna Laško, Mercator, kjer organizirano zbirajo pooblastila. Lani smo med temi družbami najboljši rezultat imeli na Gorenju, kjer smo zastopali 12,37 odstotka delničarjev, saj smo dobili pooblastilo podjetja Philipa Sluiterja (Home Products Europe), ki je 6,73-odstotni lastnik. Pri lastnih zbiranjih pooblastil bi izpostavil, da smo na lanski skupščini Krke zastopali 5,5 odstotka delničarjev, leto prej, ko se v zbiranje pooblastil ni vključila Krkina uprava, pa slabih 10 odstotkov. Že dve leti zapored smo največji zastopniki malih delničarjev v Žitu, kjer imamo na skupščini od 26- do 28-odstotno zastopanost kapitala in v obeh letih smo z nasprotnim predlogom uspeli z zvišanjem dividende, z nadzornikom žal ne. V zadnjem letu smo se aktivno vključili v zgodbo obeh cerkvenih' holdingov Zvon in tudi tu dosegli od 6- do 10-odstotno skupščinsko zastopanost."

Mačehovska država v elektropodjetjih

Kolikšen je vaš letni proračun za delovanje in kako pridete do teh sredstev?

Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož,Svenšek Katja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 27. 01. 2012 Stran: 21

Ljubljana - Elektrodistribucijska podjetja in Sistemski operater distribucijskega omrežja (Sodo) so od včeraj očitno tudi uradno v vojni.

Njen končni cilj predstavlja za približno osem mi]ijonov evrov omrežnin za priključno moč, do katerih je upravičen Sodo, distribucije pa želijo, da pripade del tudi njim, in sicer za že zgrajeno omrežje, v katerega so v preteklosti vlagale same. Vse kaže, da so za zdaj glavno orožje v vojni mali delničarji, ki imajo v lasti petinske deleže v petih elektrodistribucijah. Ti so namreč prepričani, da jih bo država opehari]a tudi za do dva mi]ijona evrov na leto. A njihova ocena, da so kot delničarji upravičeni do dela j avnih daj atev, kar omrežnina je, odpira tudi vprašanje, ali lahko dejanski financerji gradnje in razvoja omrežja, torej porabniki električne energije, ki plačujejo omrežnino za prildjučno moč, od elektrodistribucij pričakujejo vračila vlaganj po zgledu Telekoma Slovenije.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 19. 01. 2012 Stran: 9

Predvideno je, da naj bi podjetja v pretežni državni lasti za letošnje dividende namenila med tretjino in polovico lani ustvarjenega čistega dobička. Enako velja tudi za elektra podjetja

 Kmalu se bodo pričele redne skupščine delničarjev, zato smo predstavnike Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) poprosili, da nam vnaprej predstavijo, kakšno dividendno politiko bodo zasledovali v podjetjih z {nejposrednim pretežnim državnim lastništvom. Kako bodo pri tem upoštevali aktualno gospodarsko krizo, dejstvo, v kateri dejavnosti posluje posamezno podjetje, in konkretne okoliščine pri določenih konkretnih podjetjih.

Mimogrede, predlani je imel Telekom Slovenije ob slabitvah nekaterih finančnih naložb celo okrog 200 milijonov evrov izgube, pa so v AUKN z nasprotnim predlogom celo dosegli dvig izplačila dividende. Takrat so to utemeljevali z dobrim tekočim lanskim poslovanjem, močnim finančnim položajem Telekoma ter da višje izplačilo dividende ne ogroža likvidnosti podjetja, odplačevanja njegovih obveznosti in izvedbe tekočih investicij. "Politika dividend je pomemben element korporativnega upravljanja, ki mu v agenciji posvečamo posebno pozornost. Optimalna politika dividend namreč uravnava ravnotežje med tekočimi dividendami in prihodnjo rastjo poslovanja podjetja ter maksimizira tržne vrednost enote lastniškega kapitala in s tem premoženje lastnikov podjetja. Osnovna pričakovana stopnja dividendnega donosa za vsako posamezno podjetje v portfelju agencije se bo določila ob upoštevanju kapitalske strukture, pričakovane stopnje donosnosti kapitala, na izračunu optimalnih povprečnih tehtanih stroškov kapitala in na drugih ekonomsko upravičenih dejavnikih," pojasnjuje mag. Mojca Mele, ki v AUKN skrbi za odnose z javnostmi.

Medij: Delo Avtorji: Močnik Blaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 28. 12. 2011 Stran: 10

Stavka v Elektru Primorska Uprava: Poslovni cilji družbe niso bili doseženi - Sindikat vztraja

Nova Gorica - Večina izmed 520 zaposlenih v Elektru Primorska je včeraj za tri ure prekinila delo, potem ko seje sindikat družbe odločil za stavko, ker uprava domnevno ni upoštevala kolektivne pogodbe. Sindikat bo stavko predvidoma nadaljeval do izpolnitve zahteve za izplačilo nagrade zaposlenim.

Vodstvo sindikata je že pretekli teden napovedalo skrajni ukrep zaposlenih, če jim uprava ne bo priznala 1465 evrov bruto nagrade. »Vse dozdajšnje uprave so kolektivno pogodbo prav razumele, zato ne vemo, zakaj bi si vsebino pogodbe zdaj razlagali drugače,« je dejal predsednik omenjenega sindikata Valter Vodopivec in nadaljeval: »Kolektivno pogodbo je treba izvajati, še posebno zato, ker nam uprava priznava, da smo naš del posla opravili uspešno.« Stavkajoči so namreč prepričani, da jim nagrada pripada, ko so zagotovili temeljne cilje družbe glede redne in kakovostne preskrbe odjemalcev električne energije, medtem ko v upravi Elektra Primorska (EP) opozarjajo, da letos ne bodo doseženi poslovni cilji. »Uprava ne odreka zaposlenim pravice do izplačila nagrade, vendar ob upoštevanju doseganja temeljnih poslovnih ciljev. Pri tem ostaja nerešeno vprašanje, kaj so temeljni poslovni cilji družbe. Ti med podpisnikoma kolektivne pogodbe nikoli niso bili natančno dogovorjeni,« so sporočili iz uprave.

Medij: Delo Avtorji: Tavčar Borut Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 13. 09. 2011 Stran: 9

Večino energetike v roke HSE in Petrola? - Asimetrična obravnava stebrov, nemočne nove male družbe Agencija za upravljanje kapitalskih naložb pobrala dobiček vsem razen investitorjem v TEŠ 6 in HSE

Ljubljana - Letošnje operacije več igralcev na energetskem področju kažejo na novo popolno spremembo razmerij. Država, natančneje Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), ki ne sledi zelo natančno sektorski politiki, dobička ni pobrala le investitorjem v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6) oziroma Holdingu Slovenske elektrarne (HSE). Ta pa se že pogovarja za lastniški vstop v tržne dele elektrodistribucij.

V sektorski politiki za energetiko je predvidena tudi politika države pri dividendah družb, pri čemer je za HSE zapisano, da mu država ne jemlje dobička, saj je v velikem investicijskem ciklu. AUKN mu je dejansko pustila 80 milijonov evrov. Za Elektro Ljubljana je zaradi težkega položaja predvideno enako, vendar AUKN tega ni upoštevala in je vzela večji del dobička, enako kot drugim štirim elektrodistribucijam. Sporna je tudi odločitev AUKN, da morata Eles in Gen Energija, poleg Pošte Slovenije, dokapitalizirati NKBM, skupaj s 30 milijoni evrov.

Medij: Finance Avtorji: Šimac Jurij Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 09. 09. 2011 Stran: 5

Pogledali smo, kdo bi si z izplačilom malih delničarjev elektrodistribucije najbolj opomogel

Po neuradnih informacijah se obuja zamisel o izplačilu manjšinskih lastnikov v petih elektrodistribucijskih družbah. To predvideva tudi nacionalni energetski program (NEP), ki ga je spisal direktor direktorata za energijo Janez Kopač. Kdo so poleg države še največji lastniki distribucijskih družb in koliko so vredni njihovi deleži? Po naši oceni bi to državo stalo 136 milijonov evrov.

Deleži v elektrodistribuciji in v drugih energetskih družbah so se delili v tako imenovani drugi fazi slovenske certifikatske privatizacije. Pridobili so jih lahko pooblaščene investicijske družbe (PID) in zaposleni. Vstop večjih igralcev v lastništvo teh družb je bil predvsem rezultat pričakovanj, da bo sledila nadaljnjaprivatizacijaenergetike, kar bi omogočilo večje dobičke. Odkar je postalo jasno, da država ne bo šla v privatizacijo energetike, si manjšinski delničarji prizadevajo, da bi jih država izplačala.

Težava