Mediji o malih delničarjih

Delnice Vzajemne: koliko vas bo stalo, da pridete do denarja

Medij: Novice Svet24 Avtorji: Primož Slamič  Teme: Vzajemna, mali delničarji Datum: Petek, 31. januarja 2025 Vir: TUKAJ

Vzajemna že od 15. januarja nekdanjim zavarovancem na dom pošilja obvestila o tem, do kakšnega deleža so upravičeni po preoblikovanju družbe. Zadnji naj bi obvestila dobili najpozneje do 11. februarja. Nekateri bodo lahko vzeli denar, drugi te možnosti nimajo in lahko izberejo samo delnice. Kaj morajo ti narediti in predvsem, koliko jih bo to stalo?

Delnice Vzajemne so trenutno ena vročih tem.

Pri Vzajemni so že pred časom predstavili svoje izračune nekaterih primerov deležev upravičencem z dopolnilnim zavarovanjem. Tisti, ki so bili zavarovani 5 let, naj bi dobili 46 evrov deleža, tisti, ki so bili deset let zavarovanci Vzajemne, naj bi prejeli delež, vreden 84 evrov, tisti s 15-letno dobo zavarovanja pa 118 evrov. Med skupaj 831.573 upravičenci je 412.217 takih, ki so upravičeni do zneska, manjšega od 120 evrov, 419.356 pa je takih, ki bodo prejeli delež nad 120 evri.

Veliko takih, ki ne vedo, kaj morajo narediti

Meja 120 evrov je pomembna, ker tisti pod njo lahko izbirajo, ali bodo za svoj delež vzeli denar ali pa ustrezno število delnic po načelu ena delnica = en evro. Tisti nad to mejo pa možnosti izbora nimajo. Dobrih 419.000 Slovencev ne bo izplačanih v gotovini, torej nimajo možnosti vzeti denarja, lahko samo prevzamejo delnice v protivrednosti svojega deleža. A če bodo hoteli delnice prodati, bodo potrebovali trgovalni račun. Tisto, kar je bančni račun za upravljanje z denarjem, je trgovalni račun za upravljanje z vrednostnimi papirji. Prvega ima ogromno Slovencev, drugega veliko manj in veliko je takih, ki se jim niti ne sanja, kaj sploh morajo narediti, če bi želeli unovčiti svoj delež, torej pretopiti delnice v denar.

Brez trgovalnega računa ni prodaje

Najprej vsak potrebuje račun pri Klirinško depotni družbi (KDD), ki opravlja posle hrambe vrednostnih papirjev, ugotavljanja in izpolnjevanja obveznosti iz poslov z vrednostnimi papirji ter vodenja centralnega registra imetnikov nematerializiranih vrednostnih papirjev v Sloveniji. Strošek tega prevzema Vzajemna, ki bo delnice izdala in vpisala pri KDD. Naslednji korak je odprtje trgovalnega računa, če doslej še niste trgovali z delnicami in tega še nimate. Na trgovalni račun se prenesejo delnice Vzajemne, da boste lahko z njimi trgovali na ljubljanski borzi, kamor bodo uvrščene. Trgovalni račun lahko odprete pri borznoposredniški hiši Ilirika ter treh bankah: NLB, OTP in BKS. Glede na veliko število potencialnih strank, je pričakovati hud boj med člani borze zanje.

Delnice boste s KDD na obstoječi ali novo odprti trgovalni račun lahko prenesli pri enem od borznih članov v dveh letih od začetka trgovanja na borzi. Če tega ne boste storili, bodo pripadle Kapitalski družbi pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d.

Z odprtjem računa pridejo stroški

Na dve banki smo naslovili prošnjo za pojasnila o tem, kaj morajo narediti uporabniki, ki želijo odpreti trgovalni račun in koliko jih bo to stalo. Tako v NLB kot OTP lahko račun odprete v eni od poslovalnic, ni nujno, da ste komitenti banke. Za odprtje potrebujete veljavni osebni dokument (EMŠO), bančno kartico (imetniški transakcijski račun) in davčno številko. Obe banki pripravljata posebne dodatne ugodnosti za tiste, ki se bodo pri njiju odločili odpreti trgovalni račun, recimo to, da jim ne bo treba plačevati nadomestila za letno vodenje trgovalnega računa in podobno. Zavedati se je namreč treba, da imate enkrat, ko odprete trgovalni račun, mesečne oziroma letne stroške, ki vključujejo nadomestila borznega posredovanja in neposredne stroške KDD-ja, tudi v primeru, da vam delnice samo "ležijo" na njem. V OTP banki so opisali primer stroškov za nekoga s trgovalnim računom, ki ima delnice v vrednosti 120 evrov, pri NLB pa so to storili za uporabnika z delnicami v vrednosti 200 evrov.

Izračun stroškov OTP banke za uporabnika z delnicami v vrednosti 120 evrov:

  • Letno vodenje trgovalnega računa 15,00 € (če je stranka komitent OTP banke in ima na transakcijskem računu sklenjenega enega od paketov, vodenje trgovalnega računa ne zaračunavajo)
  • Letno vzdrževanje stanja na trgovalnem računu 12,00 €
  • Letni KDD strošek za spremljanje korporacijskih dejanj 3,00 €
  • Odpiranje in zapiranje trgovalnega računa je brezplačno
  • Prodaja delnic: strošek borze 1,65 €, strošek KDD 0,58 €, borznoposredniška provizija OTB banke 16,00 € za oddajo naročila po telefonu ali osebno, pri oddaji naročila v spletni ali mobilni banki 0,24 € - 4,00 €

Izračun stroškov NLB za uporabnika z delnicami v vrednosti 200 evrov:

• Nadomestilo za odpiranje:

  • Nadomestilo vodenja računa: 1,55 € na mesec za stranke, ki uporabljajo elektronsko poslovanje, sicer 3,10 €
  • Nadomestilo za vzdrževanje:
    - NLB brezplačno (posebna ponudba za prejemnike delnic Vzajemne)
    - neposredni strošek KDD: 0,403 € mesečno
  • Nadomestilo za spremljanje, obveščanje in izvajanje korporacijskih dejanj:
    - NLB – ni nadomestila
    - neposredni strošek KDD: 3,00 € letno, oziroma 0,25 € mesečno
  • Prenos vrednostnih papirjev isti imetnik:
    - NLB ne obračuna nadomestila
    - neposredni strošek KDD: 5,25 €
  • Nadomestilo za zapiranje:
    - NLB – ni nadomestila;
    - neposredni strošek KDD: 1,35 €
  • Skupna nadomestila ob prodaji (informativno): 8,23 € (elektronska oddaja naročila) oziroma 17,23 € (klasična oddaja naročila)
  • Ob upoštevanju določbe zakona, da Vzajemna krije nadomestilo za odpiranja računa pri KDD v višini 1,35 € in nadomestilo prenosa vrednostnih papirjev pri KDD v višini 5,25 €, ter posebne ponudbe NLB, bo nadomestilo, ki se obračuna končnemu upravičencu (za odprtje računa, prenos, takojšnjo prodajo in zaprtje računa), znašalo 11,78 € ali 22,33 €, odvisno od vrste poslovanja, za katerega se odloči upravičenec.

Ne hitite z odprtjem

Ker bodo delnice na borzo uvrščene šele naslednje leto, je nesmiselno odpirati trgovalni račun prej in plačevati za vzdrževanje stanja ter letno vodenje računa, najbolje ga je odpreti tik preden se boste odločili prodati delnice in ga nato tudi takoj zapreti, če ne nameravate več trgovati z vrednostnimi papirji. Pri obeh bankah bodo (precej) ceneje skozi prišli tisti, ki bodo naročila oddajali elektronsko in ne na klasični način. V vsakem primeru pa vidimo, da bodo tisti, ki bodo želeli prodati delnice, imeli tudi s tem povezane stroške. Uporabnikom, katerih delež ni prav visok, se zato praktično ne izplača odločiti za delnice. Med tistimi, ki izbire nimajo, pa je povsem možno, da bodo na koncu nekateri s prodajo dobili celo manj denarja, kot tisti, ki so pod mejo 120 evrov in se lahko odločijo, da jim delež nakažejo na račun. Vprašanje je namreč tudi, kako se bo po uvrstitvi na borzo gibala vrednost delnice Vzajemne. Gotovo bo takoj po začetku trgovanja z njo ogromno zahtev po prodaji, kar bo avtomatično znižalo vrednost.

419.356 je takih, ki bodo prejeli delež nad 120 evri in lahko prevzeli delnice. Morali pa bodo imeti trgovalni račun.

Je tak način pošten?

Vzajemni smo poslali vprašanje, če ne gre pri tem, da nekateri nimajo druge možnosti, kot prevzeti delnice, za nekoliko nepošten ali celo diskriminatoren način, glede na vse postopke in stroške, ki jih imajo v primerjavi s tistimi, ki lahko prejmejo denar. "Vzajemna izvaja postopek preoblikovanja v skladu z določbami Zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne zdravstvene zavarovalnice d.v.z. (ZSPVZZ). Določitev deležev posameznih upravičencev je izvedla pooblaščena družba za ocenjevanje vrednosti podjetij, KF Finance d.o.o., ki jo je izbralo Ministrstvo za finance. Izračun je bil pregledan in potrjen s strani pooblaščenega revizorja, družbe PricewaterhouseCoopers d.o.o. (PwC), ki jo je prav tako določilo Ministrstvo za finance. Možnosti prevzema ali izplačila vrednosti deleža za posameznega upravičenca so jasno določene v ZSPVZZ. Zakon v 8. in 9. členu določa razliko (distinkcijo) med vrednostmi deleža, ki so nižje ali višje od 120 evrov, ter s tem povezane pravice do prevzema delnic ali izplačila deleža. Vzajemna pri izvajanju tega postopka dosledno sledi zakonskim določbam," se je glasil odgovor.

Kako se bodo tega lotili starejši?

Zanimalo nas je še, če se jim ne zdi, da je za marsikoga način, kako vse skupaj izpeljati, da pridejo do delnic oziroma z njihovo prodajo do denarja, prezahteven, sploh, če upoštevamo, da je med upravičenci zelo veliko starejše populacije. "Glede postopkov prevzema delnic oziroma izplačila sredstev Vzajemna aktivno pomaga vsem upravičencem, ki potrebujejo podporo. Upravičenci so prejeli podrobna pojasnila in navodila po pošti, dodatno pa redno posodabljamo informacije na naši spletni strani www.vzajemna.si/preoblikovanje  ter komuniciramo prek elektronske pošte. Poleg tega smo okrepili klicni center za pomoč upravičencem in aktivno obveščamo javnost tudi prek medijev, da zagotovimo dostop do informacij vsem upravičencem," pravijo pri Vzajemni in izpostavljajo, da ostajajo edina zavarovalnica, nekdanja ponudnica dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki po ukinitvi te vrste zavarovanja svojim zavarovancem vrača delež premije.

Burno v Uniorju: odstopila sta član uprave in nadzornica

Medij: Finance  Avtorji: Petra Sovdat Teme:  Unior, mali delničarji Datum: Četrtek, 30. januar 2025 VIR: TUKAJ

Odstopa sta po neuradnih podatkih povezana z določanjem izgube v skupini Unior za lani, ki naj bi bila "zelo visoka".

Po včerajšnji seji nadzornega sveta Uniorja, na kateri so se seznanjali s še ne končnimi rezultati lanskega poslovanja, sta odstopila član uprave Branko Bračko in članica nadzornega sveta, predstavnica zaposlenih, Saša Koren, so nam potrdili v Uniorju. Bračko je bil že pod prejšnjim predsednikom uprave Darkom Hrastnikom v upravi odgovoren za operativo, Korenova pa je sicer zaposlena v oddelku strojegradnje, v finančnem načrtovanju in analizah. V strojegradnji poteka tudi izredna revizija poslovanja.

Odstopa sta po neuradnih podatkih povezana z določanjem izgube v skupini Unior za lani, ki bo po neuradnih podatkih "zelo visoka", ni pa še dokončna, saj se še preverjajo morebitni odpisi iz "okostnjakov v omarah". Objava letnega poročila je po finančnem koledarju predvidena šele za 25. aprila, objava nerevidiranih rezultatov ni predvidena.

"Tako sta se odločila, njuno odločitev spoštujemo," je bilo vse, kar so nam povedali v Uniorju. Bračko v Uniorju ostaja še mesec dni.

Spomnimo, da je od junija lani novi predsednik uprave Robert Vuga že poleti opozoril, da je "poslovanje bistveno slabše od pričakovanega", jeseni pa se je moralo že posloviti tudi nekaj ljudi iz menedžmenta, pripravljen je bil obris prestrukturiranja (več o tem v članku Krizno zasedanje v Uniorju zaradi izgube).

Zadnje znane številke poslovanja so za devetmesečje lani, ne vsebujejo še odpisov, je pa izguba na matični družbi že takrat znašala več kot sedem milijonov evrov, v skupini pa 399 tisoč evrov.

Igor Štemberger, Ilirika, o Vzajemni: To je pol Slovenije, to ni hec

Medij: Bloomberg Adria Avtorji: Aleksandar Lukić Teme:  mali delničarji Datum: Ponedeljek, 27. januarja 2025 VIR: TUKAJ

Vzajemna dobiček napoveduje v treh letih, stroški trgovalnega računa bi do takrat pojedli vložek

Predsednik Društva malih delničarjev Slovenije: "Ekonomska upravičenost je na resni preizkušnji."

Direktor Ilirike Igor Štemberger o morebitnem prevzemniku, ki bi morda za delnico ponudil več

Dobrih 400 tisoč zavarovancev Vzajemne, ki jim pripada delež do 120 evrov, si te dni beli glavo z iskanjem odgovora na vprašanje, ali naj raje vzamejo ponujeni denar ali pa sprejmejo odločitev, da se jim vsak pripisani evro v deležu nadomesti z delnico Vzajemne.

Za mnenje o ponujeni izbiri smo prosili Rajka Stankovića, predsednika Društva Mali delničarji Slovenije, in direktorja borznoposredniške hiše Ilirika Igorja Štembergerja.

S preoblikovanjem Vzajemne bo 800 tisoč zavarovancev lahko prišlo do njenih delnic. Okoli polovica jih bo dobila delnice in sploh nimajo izbire, tistim, ki jim je bil izračunan delež do 120 evrov (ta je odvisen od let zavarovanja), pa bodo izplačali denar, razen če bodo eksplicitno vložili izjavo, da si želijo Vzajemninih delnic (na najpogostejša vprašanja o preoblikovanju smo odgovarjali na povezavi).

Preberi še

Preoblikovanje Vzajemne: Naj vzamem delnice ali denar?

Vzajemna deli premoženje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja

Vzajemna: Koliko evrov upravičencem in ali lahko preoblikovanje pade v vodo?

"Prav je, da povemo, da je to zelo zahteven projekt. Velika zadeva. To je pol Slovenije. To ni hec," je v krajšem pogovoru preoblikovanje Vzajemne komentiral direktor Ilirike Igor Štemberger. Po njegovem mnenju danes vsi, ki si želijo informacij, te zlahka pridobijo. Napoveduje, da bodo pri njih določili ekipe, pomagali si bodo tudi z umetno inteligenco (UI): "Poskušali se bomo v enem letu organizirati in oblikovati ekipe, da bi lahko novim delničarjem informacije predajali čim bolj jasno, preprosto in popolno. A nemogoče je vedeti, kaj vse se bo dogajalo."

Tako direktorja Ilirike kot predsednika Društva Malih delničarjev Slovenije (MDS) Rajka Stankovića smo vprašali, kaj naj naredijo tisti, ki imajo izbiro vzeti denar ali delnice.

Stanković ugotavlja: "Ta trenutek še vsi ponudniki trgovalnih računov ostajajo pri rednih cenikih, kar pomeni, da bo oseba, ki bo imela 120 delnic po en evro, če še nima trgovalnega računa za druge delnice, plačala minimalno 40 evrov na leto za odpiranje in vodenje računa, kar pomeni, da bo, če dividend ne bo, v treh letih izgubila vložek."

Dodaja: "Torej, če so delnice Vzajemne edine, ki jih upravičenec prevzema, in ne bo kupoval drugih delnic, je ekonomska upravičenost na resni preizkušnji, saj Vzajemna napoveduje dobiček šele v treh letih, torej ravno takrat, ko vložek porabimo za trgovalni račun."

Zapisano seveda ne velja za tiste, ki trgovalni račun že imajo, saj bodo delnice preprosto prenesli nanj in počakali na kotacijo. To pa jim, tako Stanković, ne bo pomenilo občutno večjega stroška vodenja trgovalnega računa.

Kaj bi lahko dvignilo vrednost delnice Vzajemne

Direktor Ilirike Štemberger pravi, da danes ne vemo, kakšne okoliščine nas bodo pričakale ob kotaciji delnic Vzajemne na ljubljanski borzi. Lahko bi se namreč pojavil potencialni prevzemnik, kakšna druga zavarovalnica denimo, ki bi bila morda pripravljena prevzeti Vzajemno (konsolidacija) in tudi plačati neko višjo ceno: "Koliko višjo - ne vemo. Ali se bo res pojavil - ne vemo." 

In če prevzemnika ne bo? "Potem bi lahko rekli, da bi bilo glede na prvo okoliščino, primerneje vzeti denar," odgovarja.

Štemberger omeni še eno okoliščino, ki bi lahko vplivala na odločitev morebitnih delničarjev Vzajemne: prihodnje leto -tisti bolj optimistični menijo, da bi se to lahko zgodilo že konec tega leta - v Sloveniji pričakujemo individualne naložbene račune (INR). "Slovenski državljani jih bodo lahko odpirali, da bi se ob trgovanju izognili davkom, davkom na dividende, kar je izjemno pozitivna novica – bilo bi sicer fino, da bi se to zgodilo že pred desetimi leti. Pomembno pa je naslednje: ko bo delnica Vzajemne zavarovalnice začela kotirati, bodo lahko te delnice uvrstili na svoj INR in jim ne bo treba plačevati trgovalnih računov, da bi držali ali pridobili delnice Vzajemne zavarovalnice, ampak bodo imeli enoten INR, v katerem bodo lahko tudi te delnice." 

Če trgovalni račun že imajo, novih stroškov ne bodo imeli. Če bodo imeli INR, pa tudi ne bo nikakršnih stroškov vodenja trgovalnega računa za potrebe delnic Vzajemne, pravi Štemberger in dodaja, da so stroški odvisni od tega, kako se bodo delničarji organizirali.

Naj dodamo, da bodo delnice Vzajemne delničarje na KDD čakale dve leti, INR pa bodo po trenutni časovnici, uvedeni precej pred iztekom roka. Ali bodo delničarji v primeru čakanja delnic na KDD do izteka roka imeli kakšne stroške? "Če imetnik čaka do izteka roka za prevzem [delnic Vzajemne], ga to nič ne stane, saj ne izvaja nobenih dejavnosti za prevzem delnic," so nam odgovorili iz KDD. Če pa na koncu delnic ne boste prevzeli, pripadejo Kapitalski družbi pokojninskega in invalidskega zavarovanja.  

Bi se lahko delnica Vzajemne močno pocenila?

Štemberger je govoril o morebitnem prevzemniku, ki bi lahko vrednost delnice potisnil navzgor. Kaj pa, če bo na začetku kotiranja delnice Vzajemne na ljubljanski borzi pritisk prodajalcev prevelik (denimo 400 tisoč tistih, ki so brez možnosti izbire dobili delnice), kar bi lahko vrednost delnice znižalo? Po mnenju Štembergerja je trg v Sloveniji tako zrel, da bo, če bo delnica kotirala prenizko, sam uravnaval vrednost teh delnic.

Omeni še letošnjo rast na ljubljanski borzi. Povezuje jo z informacijo o uvedbi individualnih naložbenih računov: "Vsak analitik ali tisti, ki se ukvarja z naložbami, si je lahko izračunal, kaj pomeni 20-, 30- ali 40-odstotkov slovenskih delnic v INR-računih vseh Slovencev ali večine Slovencev, ki bodo te račune odprli – in so zato kupovali še pred tem – cene verjetno tudi zaradi tega rastejo. Tako se bodo tudi pri Vzajemni, če bo pritisk prevelik, zagotovo našli kupci, tudi če ne bo prevzemnika."

 

Zakon o bančnih izbrisih spet na ustavnem sodišču

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  razlaščeni delničarji in obvezničarji, mali delničarji Datum: Sobota , 23. novembra 2024 Stran: 4

Pobudo so na ustavno sodišče vložili razlaščeni imetniki podrejenih obveznic NLB in Banke Celje.

 

Vlagateljem ustavne presoje se zdi sporno določilo, da država v odškodninskih postopkih nastopa kot stranski intervenient na strani Banke Slovenije. Foto Črt Piksi

 

Tudi o novem zakonu o pravnem varstvu razlaščenih vlagateljev bank, ki je bil sprejet maja letos, bo, kot kaže, odločalo ustavno sodišče. Razlaščeni imetnik podrejenih obveznic v zadnji sanaciji bank Tadej Kotnik in še trinajst drugih vlagateljev je sredi oktobra dalo pobudo za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti nekaterih členov omenjenega zakona. Ta pobuda pa po naših informacijah morda ni edina, saj se menda pripravlja še najmanj ena.

 

Procesne težave pri zakonu o bančnih razlastitvah

Medtem ko del razlaščenih vlagateljev bank čaka, da bo pristojno sodišče imenovalo skupino neodvisnih strokovnjakov, ki naj bi po zgornjem zakonu pripravila mnenje, ali so bile razlastitve ob zadnji sanaciji bank upravičene ali ne, so se nekateri členi tega zakona znašli v ustavni presoji. Ustavno sodišče je zadevo že sprejelo v obravnavo.

Prvi podpisani Tadej Kotnik ter drugih trinajst nekdanjih imetnikov podrejenih obveznic NLB in zdaj že nekdanje Banke Celje so zahtevali ustavno presojo 3., 33., 41. in 48. člena zakona o pravnem varstvu razlaščenih vlagateljev bank. Predlagali so prednostno obravnavo in zadržanje 3. in 48. člena. Menijo namreč, da sta 3. in 48. člen v nasprotju s pravico do enakosti pred zakonom, določila 33. člena, da kršijo pravico do sodnega varstva, 41. člen pa pravico do zasebne lastnine. Kot ugotavljajo, je neskladnost spornih določb mogoče strniti v dva sklopa – vsebinsko omejevanje pravice do polne odškodnine s pripadajočimi obrestmi in procesne določbe, ki da onemogočajo pošteno sojenje.

 

Več stroškov in daljši postopki

 

Spomnimo, omenjeni zakon razlaščenim delničarjem in lastnikom podrejenih obveznic bank prinaša možnost vložitve odškodninske tožbe, če bo omenjena skupina strokovnjakov ugotovila oškodovanje, pa tudi zunajsodno poravnavo. Pobudniki ustavne presoje navajajo, da sporna določba 3. člena, ki odškodninsko varstvo zaradi razlastitev omogoča le po omenjenem zakonu v povezavi z 48. členom, izključuje možnost uveljavljanja škode v enotnem postopku zoper vse osebe, ki so po mnenju oškodovanih vlagateljev povzročili škodo, ampak napotuje na razdružitev tožb. To, opozarjajo pobudniki, pomeni povečanje števila zadev, posledično pa tudi povečanje stroškov in podaljšanje časa do pravnomočne odločitve. Odprava teh določil bi po njihovem mnenju omogočila tudi soočenje nasprotnih argumentov poslovnih bank in Banke Slovenije, še posebno glede kapitalske (ne)ustreznosti bank.

 

Ustavno sporni naj bi bili štirje členi zakona.

 

Večina razlaščenih vlagateljev čaka na imenovanje skupine strokovnjakov. Povračilo morebitne škode bo plačala država. Vlagateljem ustavne presoje se zdi sporen tudi 33. člen, ki določa, da država v teh odškodninskih postopkih nastopa kot stranski intervenient na strani Banke Slovenije. S tem je uzakonjena dolžnost Republike Slovenije, da si mora aktivno prizadevati za zavrnitev zahtevkov tožnika, kar povečuje neenakopraven položaj razlaščenih vlagateljev, opozarjajo pobudniki. Znano je, da novi zakon določa, da bo povračilo morebitne škode zagotovila država in ne Banka Slovenije, kot je določal že razveljavljeni zakon, država pa bo v ločenem sodnem postopku od Banke Slovenije lahko zahtevala povrnitev škode, ki sta jo Banka Slovenije ali njen predstavnik povzročila, če sta kršila dolžnost skrbnega ravnanja.

 

Prenizke obresti

Pobudniki ustavne presoje so nezadovoljni tudi z določilom o načinu obrestovanja odškodnine, saj ta za del obdobja predvideva nižjo obrestno mero. Pobudniki opozarjajo, da bi bili brez tega določila deležni »precej višjih zamudnih obrestih po splošnih predpisih civilnega prava«, ki da so jim bile retroaktivno odvzete.

 

Drugi razlaščenci in njihovi zastopniki zdaj večinoma čakajo na imenovanje skupine sedmih neodvisnih strokovnjakov, ki so jih sodišču predlagali vlada, Banka Slovenije ali neprofitna reprezentativna interesna združenja, ki delujejo v interesu nekdanjih imetnikov. Ta skupina naj bi nato izdelala predhodno mnenje, ali so bili nekdanji imetniki zaradi učinka izrednih ukrepov Banke Slovenije prikrajšani bolj, kot bi bili, če ti ukrepi ne bi bili izrečeni. Če bi skupina ugotovila oškodovanje, mora vlada na tej podlagi pripraviti poravnalno shemo v višini 60 odstotkov nastale škode zaradi izrednega ukrepa, vključno s 60 odstotki zneska zamudnih obresti. Sprejetje poravnave ne bo obvezno, ampak se bodo oškodovani vlagatelji še vedno lahko odločili za tožbo. Vlagatelji šestih saniranih bank so z izrednimi ukrepi Banke Slovenije ostali brez 960 milijonov evrov naložb.

 

“Izredno slabo” poslovanje Uniorja, nadzorniki na izredni seji o prestrukturiranju

Medij: Forbes SLO (Gospodarstvo) Avtorji: Andreja Lončar  Teme: Unior  Datum: torek, 15. oktober 2024 Vir: TUKAJ

Unior najavlja poslovno in finančno prestrukturiranje družbe, najprej naj bi izčrpali možnosti mehkega načina zmanjševanja števila zaposlenih.

Zreški Unior, ki ima 1.600 zaposlenih, poroča o slabih rezultatih poslovanja, letošnja izguba bi neuradno lahko presegla 20 milijonov evrov.

Zreški Unior je v prvem polletju, tako kot večina avtomobilskih dobaviteljev, posloval slabše kot lani. Prihodki od prodaje matične družbe so v prvem polletju znašali 105 milijonov evrov, kar je dobre tri milijone manj kot v enakem obdobju lani, ko jih je bilo za 108,4 milijona evrov.

V prvem lanskem polletju so imeli čisti dobiček v višini 1,7 milijona evrov, v letošnjem pa je družba zabeležila čisto izgubo v višini 1,17 milijona evrov.

Kot podjetje zdaj sporoča prek Seoneta, so se nadzorniki včeraj sestali na izredni seji in se seznanili s tekočim poslovanjem. “Zaradi izjemno slabih rezultatov tekočega poslovanja ter predvidenih stroškov nujno potrebnega poslovnega prestrukturiranja je uprava družbe nadzornemu svetu predstavila izhodišča za poslovno in finančno prestrukturiranje družbe Unior, vključno s prevetritvijo ekonomske upravičenosti posameznih dejavnosti družbe. Nadzorni svet se je seznanil s poročilom uprave in v celoti podprl predstavljena izhodišča,” je navedeno v uradni objavi.

Izguba prek 20 milijonov evrov?

Podjetje pri tem ni podrobneje pojasnilo, kateri so razlogi za “izredno slabo” tekoče poslovanje. Poleg upada naročil, ki vpliva na prihodke in poslovni izid družbe, naj bi nova uprava pod vodstvom Roberta Vuge, ki je mandat nastopil junija, izvedla več odpisov. Letošnja izguba zreškega podjetja bi se lahko tako do konca leta po navedbah več virov, ki ne želijo biti imenovani, poglobila na več kot 20 milijonov evrov.

Vuga je v zadnjih tednih v pogovorih za različne medije poudaril, da je podjetje na neki točki obstalo in je potrebno celovitega prestrukturiranja, ki bo usmerjeno v dolgoročno stabilnost in rast podjetja.

Tudi ukrepov, ki jih je Uniorjeva uprava včeraj predstavila nadzornikom, v objavi na Seonetu niso razkrili. Neuradno pa naj bi podjetje imelo rezerve z vidika učinkovitosti procesov in tudi potencial za avtomatizacijo. Vuga je v preteklih tednih na vprašanja o morebitnih odpuščanjih odgovarjal, da bodo število zaposlenih zmanjševali z mehkimi ukrepi, predvsem upokojevanjem delavcev, ki izpolnijo pogoje za to.

Pred dnevi smo pisali, da bo Unior do konca leta ukinil proizvodnjo v Starem trgu ob Kolpi, kjer dela 29 ljudi, in jo preselil v Zreče. Sedem zaposlenih naj bi se upokojilo, ostalim pa naj bi v podjetju poskušali pomagati najti zaposlitev pri okoliških delodajalcih.

Novi šef Uniorja Robert Vuga je v zadnjih tednih v pogovorih za različne medije poudaril, da je podjetje na neki točki obstalo in je potrebno celovitega prestrukturiranja, ki bo usmerjeno v dolgoročno stabilnost in rast podjetja (Foto: STA)

Za Unitur ni zanimanja, Štore Steel na muhi SIJ

Eden od načinov, kako bi si Unior lahko finančno opomogel, je z odprodajo nestrateških naložb; v zadnjem letu so prodajali turistično družbo Unitur, delež v Štore Steelu in srbski družbi Unior Components.

A za Unitur za zdaj ni zanimanja. Spomladi smo pisali, da naj bi se za lastnika turistične infrastrukture na Rogli zanimala Ivo Boscarol in Marjan Batagelj, a sta pozneje ta načrt opustila.

Drugače je s prodajo Uniorjevega deleža v družbi Štore Steel, ki bi ga zreška družba izpeljala skupaj s solastniki – podjetjema Kovintrade in Dinos ter družbo pooblaščenko Železar Štore. Konzorcij naj bi bil blizu podpisa pogodbe z edinim ponudnikom, Slovensko industrijo jekla (SIJ). Unior je sicer največji posamični delničar v železarni, ima pa 29,2-odstotni delež.

Prav tako še teče prodaja 100-odstotnega lastniškega deleža v srbski družbi Unior Components.

Prevzemna ponudba za Lon ni uspela

Medij: Delo  Avtorji: Janez Tomažič  Teme:  Hranilnica Lon, delničarji Datum: Ponedeljek , 11. oktober 2024 VIR: TUKAJ

Za približno četrtinski delež, ki ga je imel v Lonu Kylin Prime Group v stečaju, je stečajna pisarna v Švici napovedala, da namerava sprejeti prevzemno ponudbo.

Prevzemno ponudbo za delnice Hranilnice Lon, ki so jo podali Otmar Zorn ter družbi Zorn Plus in GIC Gradnje, je sprejelo 39 imetnikov delnic, ki so imeli v lasti 12,75 odstotka Lona. Ker bančni regulator do konca trajanja ponudbe prevzemnikom ni podal dovoljenja za povečanje deleža, prevzemna ponudba ni uspela.

Kot izhaja iz današnje javne objave v Delu, je ponudbo sprejelo 39 akceptantov, ki so imeli v lasti 28.571 delnic. Ponudba je vsebovala obvezni razvezni pogoj, da je treba za pridobitev delnic pridobiti dovoljenje Banke Slovenije oz. Evropske centralne banke, kar pa se do izteka roka ni zgodilo.

Prevzemniki so ponudbo za delnice Lona objavili 8. avgusta. Ponudba se je nanašala na vseh 224.125 delnic Hranilnice Lon, zmanjšano za 92.532 delnic, ki jih prevzemniki že imajo. Ponudba je trajala do 8. oktobra, za delnico so ponujali 75 evrov. Praga njene uspešnosti niso določili.

Pred objavo prevzemne namere sredi julija je imel Zorn 21,03-odstotni delež, GIC Gradnje pa 20,28-odstotnega. Oba največja posamična delničarja Lona imata od maja oz. junija dovoljenje Banke Slovenije, da imata lahko vsak od 20 odstotkov do ene tretjine delnic Lona.

Za približno četrtinski delež, ki ga je imel v Lonu Kylin Prime Group v stečaju, je stečajna pisarna v Švici napovedala, da namerava prevzemno ponudbo sprejeti. Je pa dala upnikom in zainteresiranim tretjim osebam do 13. septembra možnost, da predložijo višjo ponudbo za paket 24,96 odstotka delnic. Izid še ni znan.

 

Unior zapira obrat pri Črnomlju, kaj bo z zaposlenimi

Medij: Forbes SLO (Gospodarstvo) Avtorji: Bojana Humar  Teme: Unior  Datum: sreda, 09. oktober 2024 Vir: TUKAJ

Zreško kovinsko podjetje bo do konca leta ukinilo proizvodnjo v Starem trgu ob Kolpi, kjer dela 29 ljudi, in jo preselilo v Zreče.

Zreški Unior bo do konca leta zaprl svoj obrat v Starem trgu ob Kolpi. Kot je za Forbes Slovenija pojasnil predsednik uprave Uniorja Robert Vuga, se trenutno usklajujejo s sindikati. Od 29 zaposlenih se jih bo nekaj upokojilo, preostali bodo dobili odpoved iz poslovnih razlogov in odpravnino.

Nerentabilno poslovanje in prevelika oddaljenost

Kot je pojasnil Vuga, proizvodni obrat v Starem trgu ob Kolpi, kjer izdelujejo različna orodja, že nekaj let posluje nerentabilno in je preveč oddaljen od glavne tovarne. To proizvodnjo bodo zdaj preselili v Zreče, kar je eden od korakov k organizaciji vitke proizvodnje.

Unior se sicer, tako kot celotna slovenska kovinska industrija, spopada s težavami. Prihodki od prodaje družbe Unior so v prvem polletju znašali 105 milijonov evrov, kar je dobre tri milijone manj kot v enakem obdobju lani, ko jih je bilo za 108,4 milijona evrov. Pri čistem dobičku je razlika večja. Ta je v prvem lanskem polletju znašal 1,7 milijona evrov, v letošnjem pa je družba zabeležila čisto izgubo v višini 1,17 milijona evrov.

Izguba ob polletju

Skupina Unior je v prvi polovici letošnjega leta ustvarila 154,3 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je nekoliko več kot v enakem obdobju lani, ko jih je bilo za 152,7 milijona evrov. Čisti dobiček skupine pa je ob polletju znašal 4,6 milijona evrov, v enakem obdobju lani 6,7 milijona.

Stanje z naročili je trenutno stabilno na področju največjega programa, to so odkovki, medtem ko so razmere na programu ročno orodje precej slabše, program strojegradnja pa je ostal tako rekoč brez naročil, so pred kratkim v podjetju povedali za Forbes Slovenija in dodali, da “težave občutimo pri stroških energije in surovin, kjer na globalnih trgih naraščajo cene, kar dodatno vpliva na naše poslovanje in dobičkonosnost”.

V programu strojegradnje je Unior lani ustvaril šest odstotkov prihodkov, tu so njihovi glavni neposredni kupci nemški proizvajalci avtomobilov Mercedes, Volkswagen in BMW. Kot je znano, ima nemška avtomobilska industrija velike težave, ki se prenašajo tudi na slovenske dobavitelje.

Petrol s Švicarji sklenil dogovor o dolgoročni dobavi elektrike

Medij: Forbes SLO (Gospodarstvo) Avtorji: Bojana Humar  Teme: Petrol Datum: sreda, 09. oktober 2024 Vir: TUKAJ

Gre za dogovor, ki bo Petrolu med letoma 2026 in 2030 omogočil zanesljivo dobavo fizične električne energije končnim odjemalcem, pravijo v naftnem trgovcu.

Skupina Petrol je podpisala petletni dogovor o nakupu električne energije s švicarskim proizvajalcem in trgovcem z električno energijo Axpo, so sporočili iz Petrola.

Gre za dogovor, ki bo Petrolu med letoma 2026 in 2030 omogočil zanesljivo dobavo fizične električne energije končnim odjemalcem, kar je prvi tovrstni dogovor Petrola v Sloveniji. Dobavljena električna energija bo namenjena podpori osnovnim dejavnostim Petrola in tudi dolgoročni oskrbi poslovnim odjemalcem, pravijo v naftnem trgovcu.

Na osnovi tega dogovora bo skupina Petrol lahko zagotovila fiksno povprečno ceno električne energije za celotno obdobje trajanja pogodbe, kar pomeni bolj predvidljive stroške za njihove poslovne odjemalce. Gre za tako imenovani Power Purchase Agreement (PPA), pogodbo med proizvajalcem električne energije iz obnovljivih virov ali investitorjem in končnim odjemalcem elektrike po dogovorjeni ceni za daljše obdobje, so pojasnili v sporočilu za javnost.

V večini primerov v pogodbi nastopa vmesni člen, dobavitelj, ki upravlja z električno energijo. Dogovor z Axpo vključuje tudi možnost nakupa jamstev o izvoru (GoOs) za sončno, vetrno ali hidro energijo iz katerekoli države članice Združenja organov za izdajo jamstev o izvoru (AiB).

Marko Bregar, izvršni direktor za dobavo in trgovanje z električno energijo v Petrolu, je ob podpisu dejal: “Kot največji dobavitelj električne energije za poslovne odjemalce v Sloveniji vemo, kako pomembne so dolgoročne pogodbe, kot je PPA, saj našim strankam zagotavljajo stabilne in predvidljive stroške energije. To se je še posebej izkazalo za ključen dejavnik v času energetske krize in skokovite rasti cen električne energije na trgu.”

Triglav zdravstvena zavarovalnica pripojena k matični družbi

Medij: RTV  Avtorji: MMC RTV SLO, STA, A.S. Teme:  Zavarovalnica Triglav Datum: 01. oktober 2024 Vir: TUKAJ

Z vpisom v sodni register je bila Triglav zdravstvena zavarovalnica pripojena k matični družbi, Zavarovalnici Triglav.

V Triglavu pojasnjujejo, da se s tem poenostavlja in optimizira poslovanje skupine v segmentu zdravje na slovenskem trgu. Ta ostaja eden Triglavovih glavnih razvojnih segmentov, zagotavljajo. Na zavarovance vpliva ne bo.

S pripojitvijo je tako Triglav zdravstvena zavarovalnica prenehala obstajati, v njen položaj pa je kot njena univerzalna pravna naslednica v celoti vstopila Zavarovalnica Triglav.

V Zavarovalnici Triglav so v sporočilu za javnost zapisali, da s pripojitvijo optimizirajo in dodatno poenostavljajo poslovanje v segmentu zdravje na slovenskem trgu. V družbi zagotavljajo, da še naprej razvijajo, krepijo in nadgrajujejo zdravstvena zavarovanja ter z njimi povezane storitve tako v Sloveniji kot na trgih regije nekdanje Jugoslavije.

Pripojitev na status zavarovanca in obseg pravic ter obveznosti iz zavarovanja ne vpliva. Zavarovalne pogodbe, ki so jih stranke sklenile pri Triglav zdravstveni zavarovalnici, ostajajo v veljavi pod enakimi pogoji.

V upravo Mladinske knjige Vladimir Kukavica in Varja Dolenc

Medij: Ljubljanainfo Avtorji: Ljubljanainfo Teme: Mladinska knjiga založba Datum: Torek, 1. oktober 2024 Vir: TUKAJ

Mladinska knjiga dobiva novo upravo, Karmen Pangos ostaja predsednica tričlanske uprave.

Nadzorni svet poslovne skupine Mladinske knjige je imenoval Vladimirja Kukavico in Varjo Dolenc za člana uprave, pri čemer Karmen Pangos ostaja na čelu tričlanske uprave.

Vladimir Kukavica prinaša dolgoletne izkušnje iz poslovnega sveta, saj je svojo kariero začel kot direktor podjetja Kocka d.o.o., ki ga je vodil med letoma 1993 in 2007. Kasneje je prevzel vodenje Mercator IP d.o.o., kjer je bil direktor do leta 2016. Poleg tega je med letoma 2017 in 2018 deloval kot svetovalec uprave pri SK Projekt Invest d.o.o., nato pa je od leta 2018 do 2021 vodil Fundacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij. 

Od leta 2021 je direktor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije, leta 2023 pa je prevzel še funkcijo direktorja Medijske zbornice. Kukavica, ki je diplomiral na Fakulteti za management Univerze na Primorskem in pridobil naziv specialist managementa, prinaša bogate izkušnje iz managementa, založništva in medijev.

Varja Dolenc je prav tako izkušena poslovna ženska, ki je svoje znanje in kariero izoblikovala na področjih bančništva, finančnih trgov in nepremičnin. Kot partnerica v podjetju Equinox Partners upravlja nepremičninski portfelj, ki vključuje hotele in poslovne nepremičnine v Ljubljani. 

Poleg tega je delovala v nadzornih svetih več slovenskih podjetij. Po izobrazbi je univerzitetna diplomirana ekonomistka, podiplomski študij pa je zaključila na University of Reading v Veliki Britaniji, kjer se je specializirala za mednarodne vrednostne papirje, investicije in bančništvo.

 

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.