Ustavno sodišče RS potrdilo, da je 350.a člen in 265 člen ZBAN-1L v neskladju z Ustavo RS

NatisniNatisni

Za ogled prispevka iz Dnevnika ob 19.00 TV SLO1 z dne 27.10.2016 pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Odločba Ustavnega sodišča RS je za Društvo MDS negativno presenečenje. Žal v Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) ugotavljamo, da se Ustavno sodišče do številnih in ustavno pravno relevantnih pravnih vprašanj sploh ni opredelilo in svoje odločitve tudi ni obrazložilo v luči vse dosedanje ustaljene sodne prakse.

 

Ustavno sodišče je sicer ugotovilo, da bivši imetniki kvalificiranih obveznosti nimajo zagotovljenega učinkovitega odškodninskega varstva, vendar pa v obrazložitvi odločbe ni dalo zakonodajalcu nobenih napotkov o tem, kakšno na bo to učinkovito in ustavno skladno sodno varstvo. Način izvršitve dejansko sploh ni določen. Zakonodajalcu je le naložilo, da mora zaradi odsotnosti posebnih procesnih pravil za odškodninske spore proti Banki Slovenije, zapolniti protiustavno pravno praznino. Kako pa bo ta zapolnjena, pa je v celoti prepustilo presoji zakonodajalca. 

 

V Društvu MDS smo začudeni, da Ustavno sodišče ni prepoznalo dejanske nejasnosti in nedoločnosti ureditve glede meril in metod za ocenjevanje vrednosti sredstev bank. Prav v nejasnosti in nedoločnosti teh metod in meril pa je bil izviren greh za netransparentno in samovoljno ugotavljanje bančne luknje in samovoljno delovanje Banke Slovenije. Ustavno sodišče tako ni naložilo zakonodajalcu, da opredeli metodo cenitve sredstev bank, ki bi bila skladna z mednarodnimi računovodskimi standardi, ampak je namesto tega to smiselno prepustilo rednim sodiščem. Zakaj standard jasnosti metod in meril določanja sredstev bank za izvedbo prenehanja kvalificiranih obveznosti bank za Ustavno sodišče ni enak, kot je njegova ustaljena praksa (npr. zaradi nejasnosti i nedoločnosti metod vrednotenja nepremičnin je padel Zakon o davku na nepremičnine), ostaja nejasno. 

 

Prav tako zakonodajalcu US ni naložilo, da z zakonom uredi način ponovnega vrednotenja sredstev bank, ki bi sploh lahko bil podlaga za odločitev o vlaganju odškodninskih tožb in za odškodninsko odgovornost Banke Slovenije. Tako bodo bivši imetniki kvalificiranih obveznosti bank še naprej v pravno povsem negotovem položaju. Prav tako pa ni izključena možnost, da bo tudi nova ureditev posebnih procesnih pravil za odškodninske spore, če ne bo vsebovala tudi metode vrednotenja sredstev bank (tega Ustavno sodišče ni naložilo zakonodajalcu), povsem neprimerna podlaga za odškodninsko varstvo, v nadaljevanju pa bo lahko podvržena ponovni ustavnosodni presoji.

 

Bivši "razlaščenci" ne bodo mogli vlagati tožb zoper odločbe Banke Slovenije, temveč le odškodninske tožbe po 350.a. členu ZBan-1. 

 

Glede vlaganja odškodninskih tožb žal odvetniki ugotavljajo, da je Ustavno sodišče zadržalo tek zastaralnih rokov le za odškodninske tožbe proti Banki Slovenije po 350a. členu ZBan-1, pri tem pa je povsem spregledalo naša večkratna opozorila in pozive, da je treba zadržati tudi tek zastaralnih rokov za odškodninsko varstvo zoper poslovne banke in zoper Republiko Slovenijo.

 

Zato bomo v Društvu MDS s pomočjo pravne pisarne odvetnice Tamare KEK svetovali podrejenim obvezničarjem v primeru NLB26 in ABVIP, da tožbe vložijo še pred 18.12.2016 zoper Republiko Slovenijo in vse tri poslovne banke, da si zavarujejo rok, ki bi sicer padel 18. 12. 2016.

 

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.