Usoda razlaščencev med sanacijo bank

NatisniNatisni

Za ogled TV prispevka novinarke Vesne Zadravec in pogovora voditeljice Rosvite Pesek z Alenko Bratušek (SAB) iz Odmevov TV SLO1 z dne 15.02.2019 ob 22.00 uri pritisnite TUKAJ ali na sliko.

 

ROSVITA PESEK je minilo od bančne sanacije, ko je takratna vlada Alenke Bratušek odločila, da se v banke vloži pet milijard evrov, pri tem pa razlasti 100 tisoč imetnikov podrejenih obveznic in delnic, v skupni vrednosti skoraj milijarde evrov. Razlaščenci še vedno nimajo zagotovljenega pravnega varstva, čeprav je Ustavno sodišče za to določilo rok, ki se je iztekel že spomladi leta 2017. Govorimo torej še o eni nespoštovani odločbi Ustavnega sodišča, ki pa bo imela žal vrtoglave finančne posledice. Zamudne obresti namreč hitro naraščajo in po nekaterih izračunih že presegajo 400 milijonov evrov. Podrobneje Vesna Zadravec. 

VESNA ZADRAVEC (novinarka): Dobrih 5 let po bančni sanaciji, se je znesek razlastitve z 963 milijonov evrov občutno povzpel. Zaradi zamudnih obresti na odvzeto premoženje razlaščencev, se je bančna sanacija podražila na 1,3 milijarde evrov. Povedano drugače, vsak dan davkoplačevalce ta nerešeni problem stane 212 tisoč evrov. Skrb vzbujajoč podatek pa očitno ne skrbi slovenske vlade, ki je komaj pri osnutku zakona. 

RAJKO STANKOVIĆ (Društvo Mali delničarji Slovenije): Moramo biti pošteni, da ta osnutek je najboljši izmed najslabših.

VESNA ZADRAVEC (novinarka): Zakon razlaščencem končno omogoča pravno varstvo. Pravico bodo lahko iskali na mariborskem okrožnem sodišču. Izbira, ki pa že zbuja dvome.

RAJKO STANKOVIĆ (Društvo Mali delničarji Slovenije): Mi smo že v prvi izjavi takoj potem, ko smo bili seznanjeni, izrazili dvom o kadrovskih in prostorskih resursih mariborskega sodišča.  

VESNA ZADRAVEC (novinarka): In zakaj obravnav ne bo v Ljubljani. Okrožno sodišče v Ljubljani je trenutno najbolj obremenjeno sodišče v državi, so zapisali, a razlaščence motit tudi izbrana vrsta sodišča.

MIHA KUNIČ (Odvetniška družba Kunič, 10.2.2019): Medtem ko bi na upravnem sodišču Banka Slovenije morala sama predložiti vso dokazno breme, bodo na okrožnem sodišču stranke same morale iskati dokaze. Postopki bodo zato daljši in dražji.  Zakon ima toliko procesnih vprašanj, da nas zna za leta prikovati v  sodne dvorane. 

VESNA ZADRAVEC (novinarka):   A zakaj bi država še podaljševala že tako drag problem? Za sanacijo smo namreč  odšteli že 5 milijard evrov in ta številka ni dokončna. 

METOD DRAGINJA (Ministrstvo za finance, 1.2.2019): Če bo sodišče v teh postopkih ugotovilo, da so bile uporabljene METOD DRAGONJA metode neustrezne, potem bodo nekdanji imetniki odškodovani in bodo dobili odškodnino in jasno, da ta odškodnina predstavlja potencialno dodatno javnofinančna sredstva. 

VESNA ZADRAVEC (novinarka):   Znesek odškodnine bo menda poravnala Banka Slovenije, a le, če se bo s tem strinjala Evropska centralna banka. Iz ECB-ja so sporočili, slovensko finančno ministrstvo nas je že zaprosilo za mnenje o osnutku zakona.  bo svoje stališče sporočil v predvidenem roku. In medtem ko se mi ukvarjamo z osnutkom zakona, so v ECB tujini bančne sanacije končane, povečini s poravnavo. 

RAJKO STANKOVIĆ (Društvo Mali delničarji Slovenije): Državi se ni potrebno za to odločiti, mislim pa, da je modro, ker če gremo v neko poravnavo, se lahko pogajamo tudi o morebitnih obrestih. 

VESNA ZADRAVEC (novinarka):   Kako vse to nenavadno spominja na zgodbo o varčevalcih Ljubljanske banke, pa o izbrisanih. Ceno smo na koncu plačali mi, davkoplačevalci. 

ROSVITA PESEK (voditeljica): Se bo pri bančni sanaciji, gospa Alenka Bratušek, dober večer, zgodilo enako kot se je zgodilo v zadevi izbrisani in Ljubljanska banka? Znatno višjo ceno, kot bi bilo treba, bomo spet plačali davkoplačevalci?  

ALENKA BRATUŠEK (SAB): Če mene vprašate, sem prepričana, da ne. Vsekakor pa je odločbe Ustavnih sodišč treba   spoštovati in pravzaprav ne vem, zakaj prejšnja vlada, vlaga gospoda Cerarja tega zakona ni pravočasno posredovala v obravnavo in sprejem. 

ROSVITA PESEK (voditeljica): Ja, teče šesto leto. Dve vladi sta se medtem zamenjali. Zakaj ta vlada, Marjana Šarca, katere del ste tudi vi, ne pohiti z zakonom?  

ALENKA BRATUŠEK (SAB): Jaz mislim, da je ministrstvo za finance pohitelo. Konec koncev 5 mesecev smo na vladi, delamo v vladi. Nisem pa jaz danes tukaj kot predstavnica ministrstva za finance, tako da težko komentiram, zakaj je trajalo do sedaj, ampak meni se zdi zamujen čas bolj problematičen čas, zamujen v prejšnji vladi. 

ROSVITA PESEK (voditeljica): Vsepovsod, kjer so šli v izbris, in teh bank ni bilo malo, o njih smo pred leti konstantno poročali, od španskih do Montepaskija, vso so se poravnale. V enem letu so rešile v glavnem probleme in se poravnale. Samo Slovenija ne, kako visoke obresti nam pa tečejo, sva pa videle v prispevku.

ALENKA BRATUŠEK (SAB): Glejte, najprej sploh ni rešeno, da bo naša država oziroma Banka Slovenije morala kakršnokoli odškodnino plačati. Seveda pa poravnavo naš pravosodni sistem pozna in tudi v tem primeru bi poravnave lahko bile možne. Meni osebno, bom rekla, se pa zdi nenavadno, da tisti, ki, se pravi, predstavniki teh izbrisanih obvezničarjev pravzaprav šele potem, ko je Ustavno sodišče že reklo, da so vsi ukrepi, ki so bili narejeni, skladni z našo Ustavo, takrat so začeli govoriti o poravnavi. Dokler pa te odločbe ni bilo na mizi, ki je pravzaprav zatrdila, da je naša bančna sanacija bila skladna z Ustavo, takrat pa se niso bili pripravljeni pogovarjati o tem. Ampak kot rečeno, jaz v tem trenutku nisem pristojna za to področje, si tudi, bom rekla, ne bom in ne smem dovoliti dajati kakršnikoli prehitrih ocen. Zakon bi lahko bil sprejet. Jaz mislim, vsaj za našo stranko lahko rečem, da imamo vsaj še dva pomisleka. To je, da bi bilo zelo jasno treba v zakon zapisati, da za tiste obvezničarje, ki so obveznice kupovali v Luksemburgu in so še vedno zakriti za Slovence in slovensko javnost, preden bi želeli dobiti en sam evro, če bi bili do tega upravičeni, bi se morali razkriti. In druga stvar, da strokovnjaki, ta strokovna skupina, ki je predvidena, da bo ocenjevala pogoje, pod katerimi je ta izbris bil narejen, v naši stranki ocenjujemo, da vsekakor morajo v to biti vključeni tuji strokovnjaki.

ROSVITA PESEK (voditeljica): Za kakšno poravnavo vi pravzaprav ste?

Mene osebno, če vprašate, je edina poravnava, o kateri bi se pogovarjala, ta, da se delež te vrednosti izbrisanih obveznic, vrne nepoučenim vlagateljem. To so ljudje, ki mogoče res, tisti pravi, res fizični ljudje, res fizični ljudje, ljudje, res ti mali delničarji. Vrednost tega izbrisa je bila približno 60 milijonov evrov in tukaj bi, bom rekla, jaz pristala na to, da ljudje res mogoče niso vedeli za rizik, ki je ob nakupu teh obveznic obstajal. Vsi ostali, pokojninski skladi, razne finančne inštitucije, so pa več kot dobro vedele, ob kakšnem riziku kupujejo te obveznice in zato so kar nekaj časa imele zelo zelo dobre donose. 

ROSVITA PESEK (voditeljica): Ampak jaz bi še enkrat ponovila ti dve dejstvi. Prvo je, da je tega zbrisa bilo skoraj za milijardo, 960 milijonov, vi pa govorite, da bi samo nepoučenim. Teh ni niti za desetino.   60 milijonov, ja.

ALENKA BRATUŠEK (SAB): In tudi izbrisa ni bilo za milijardo, tukaj moram popraviti. Je bilo za približno 600 milijonov evrov. Tako da skupaj z obrestmi bi ta znesek lahko znašal milijardo evrov.  (voditeljica):

ROSVITA PESEK (voditeljica): Kolikor smo mi preštevali izbrise vseh petih bank, smo prišli do 960 milijonov, ja.

ALENKA BRATUŠEK (SAB): Očitno gledamo drugačne podatke. Ampak 600 milijonov in desetina od teh, to je pa res, bila teh tako imenovanih nepoučenih vlagateljev. Moram pa še enkrat povedat, zakaj? Ker to so ljudje, ki so na okenčkih, bančnih, kupili obveznice in mogoče res niso prebrali 80 strani prospekta in gre v bistvu za manjše zneske, za veliko število ljudi in manjše zneske. Tiste finančne inštitucije, ki pa vsak dan denar nalagajo, so pa zelo zelo dobro vedele zakaj so kupile te obveznice in bile zelo podrobno seznanjene, tudi z možnostjo, da v bistvu vse izgubijo. 

ROSVITA PESEK (voditeljica): Ampak gospa ministrica, še enkrat, če bomo plačevali zelo visoke obresti, nekdo jih je   izračunal, za okoli 400 milijonov. Kdo bo v tem primeru nosil odgovornost?  

ALENKA BRATUŠEK (SAB): Glejte, jaz še enkrat sem prepričana, da ne bomo, se pravi, edina stvar, ki je Ustavno   sodišče reklo, da jo država oziroma ja, država mora urediti, je to pravno varstvo. Na sodišču pa veste, morejo ugotoviti dejstva in šele nato se bomo lahko pogovarjali o tem, ali je bilo karkoli narobe narejeno. 

ROSVITA PESEK (voditeljica): To lahko traja.

ALENKA BRATUŠEK (SAB): Na sodiščih se strinjam, lahko traja. Ampak pravna pot je pač takšna in Ustavno sodišče nas je pravzaprav napotilo na to pravno pot.

ROSVITA PESEK (voditeljica): Mi smo z današnjim prispevkom pravzaprav želeli spomniti, da z zadevo zamujamo. Zdi se nam pa res zelo nenavadno, da ste od vseh, ki smo jih vabili v studio, prišli samo vi. Kako si to razlagate?  

ALENKA BRATUŠEK (SAB): Ne vem. Mogoče zakona ne poznajo še dovolj dobro, da bi si ga upali ali pa želeli  komentirati. 

ROSVITA PESEK (voditeljica): Recimo, da je to najlepša razlaga, ja.

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.