O odločitvi sodišča EU glede nedotakljivosti arhivov ECB

NatisniNatisni

Sodišče EU je presodilo, da so ključni dokazni dokumenti, na osnovi katerih je NPU ugotovil, da je Banka Slovenije naklepno neresnično prikazala negativen kapital NLB in s tem neupravičeno razlastila imetnike izbrisanih obveznic, arhivi ECB in zato ne smejo biti nikomur dostopni. Takšno sodbo obžalujemo, ampak to pomeni tudi, da je nemogoče, da bi razlaščenci pridobili/uporabili dokazno dokumentacijo o neutemeljenosti izbrisa, saj je niti naši organi pregona niso smeli dobiti/uporabiti, kljub pravnomočni sodni odredbi.

Ljubljana, 17.12.2020

Za ogled TV prispevka TV Dnevnika 1 ob 19.00 uri pritisnite TUKAJ ali na sliko.

 

To še dodatno dokazuje, da je aktualni zakon neučinkovito pravno sredstvo, saj razlaščencem nalaga dokazovanje.

Za ogled TV prispevka iz Odmevov TV SLO 1 ob 22.00 uri pritisnite TUKAJ ali na sliko.

 

Zato Društvo MDS še naprej meni, da je edina pravična pot poravnava. Ta je zdaj z revizijo računskega sodišča tudi jasno upravičena, saj je RS ugotovilo, da BS ni uspela utemeljiti izbrisa.

 

Mali delničarji in ostali razlaščenci v postopek nismo bili vključeni niti nanj nismo mogli vplivati – z vidika posameznikov, državljanov, vlagateljev gre zato za »notranjo zadevo« med posameznimi oblastniki. Če pač nosilci oblasti med sabo pridejo do zaključka, da izračunov in podlag za razlastitev ne morejo ali nočejo pokazati, potem je logični zaključek, da morajo odvzeto primerno nadomestiti, saj razlaščenec nima brez vpogleda v izračune in podlage nima niti najmanjše možnosti, da kar koli dokaže.

 

Sodba pravi namreč, da gre za nedopusten poseg v nedotakljivost Arhivov ECB/EU, če so bili Arhivi EU zajeti. Nič pa ne zvemo o tem, kateri konkretni dokument naj bi predstavljal arhive ECB/EU. Citiramo: »V obravnavanem primeru je Komisija priznala, da nima natančnih informacij o tem, katere dokumente so slovenski organi zasegli, tako da ne more ugotoviti, ali je treba za del teh dokumentov šteti, da so del arhivov Unije.« Še naprej: »Vendar je sodišče ob upoštevanju velike količine zadevnih dokumentov, ki so bili zaseženi, in funkcij, ki jih mora guverner nacionalne centralne banke opravljati, štelo za dokazano, da so dokumenti, ki so jih zasegli slovenski organi, nujno vključevali dokumente, ki so del arhivov ECB.« V tem smislu glede vprašanja konkretnih »cenitev« ne vemo nič več, kot prej.

 

Žalosti nas, da tožilstvo v 2 letih od ovadbe NPU ni znalo argumentirano odgovorit ECB/EU, s točnim popisom dokumentov, ki so bili pridobljeni v preiskavi in so ključni za razjasnitev vseh okoliščin izbrisa. Saj smo prepričani, če bi vse ostale dokumente, ki niso bili ključni za preiskavo, v tem času že vrnili, bi potek današnje sodbe bil ugodnejši za Republiko Slovenijo.

 

Tako bi verjetno soočali argumente za in proti zakaj npr. cenitve, ki jih je naročila in plačala poslovna banka spada med arhive ECB in ne v last poslovnih bank, pa čeprav leta 2013 banke v Sloveniji niso bili del ECB nadzornega mehanizma.

 

Sodišče EU prizna med drugim, da čisto slovenski dokumenti niso del arhivov ECB. Še več sodišče prizna, da » varstvo arhivov unije nikakor ne nasprotuje temu, da nacionalni organi v prostorih centralne banke države članice zasežejo dokumente, ki ne spadajo v arhive unije«.

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.