Nov zakon o sodnem varstvu izbrisanih v slovenskih bankah – Društvo MDS pričakuje nujno potrebne dopolnitve

NatisniNatisni

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) sicer pozdravlja danes predstavljena izhodišča in osnutek zakona Ministrstva za finance in Vlade RS, kljub temu pa se ne moremo znebiti občutka, da gre za hitenje izključno zaradi roka (15.03.2019), ki ga je postavilo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) za odgovor na tožbo razlaščencev zaradi nezmožnosti sprožitve upravnega spora, zaradi tega, ker dosedanje vlade niso izvršile odločbe ustavnega sodišča in zaradi napovedane tožbe Komisije EU zoper Slovenijo. Ob tem posebej velja izpostaviti, da Odločba ustavnega sodišča ni spoštovana že skoraj 2 leti; ko bi moral Državni zbor RS sprejeti Zakon o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB). 

 

Ljubljana, 01. februar 2019


Za ogled TV prispevka novinarja Florjana Zupana iz Dnevnika TV SLO1 z dne 01.02.2019 ob 19.00 uri pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Predlogi Društva MDS ki bi jih bilo potrebno vključiti v predlog zakona

Glede na danes objavljena izhodišča, je po mnenju Društva MDS potrebno dodelati vsaj še sledeče:

  • pozdravljamo odločitev, da takse ne plača tisti, katerega odškodninski zahtevek ne presega 5.000,00 EUR, a hkrati menimo, da se taksa za tožbo ne sme obračunati kot taksa za gospodarski spor. Za večino nekdanjih nepoučenih imetnikov obveznic, ki so bili razlaščeni pred 5 leti je namreč še vedno previsoka in glede na predlog, da se vodi enoten postopek za vsako banko, se nam ne zdi smotrno pobiranje taks od nepoučenih razlaščencev delnic in obveznic. Tovrstne takse bodo namreč tako ali tako plačali dobro poučeni vlagatelji, ki bodo sodelovali v istem postopku hkrati z nepoučenimi vlagatelji pred istim sodnikom ali senatom.
  • Prenos pristojnosti v Maribor za vse tožbe ima lahko za posledico veliko obremenitev za to sodišče in ker ne poznamo prostorov mariborskega sodišča, kjer naj bi potekale te združene obravnave se sprašujemo ali sodišče sploh ima primerne prostore za veliko število strank in njihove pravne zastopnike ter cenilce, ki bodo soočali argumente. Morda bo mariborsko sodišče za te potrebe moralo najemati ustrezno dvorano, saj ne smemo pozabiti, da je samo v primeru delničarjev NKBM tam ostalo brez premoženja kar 96.769 delničarjev, ki so po večini iz Maribora in bližnje okolice.
  • Prav tako ne vemo, kako je s stroški morebitnih izvedencev, naš predlog je, da te stroške v celoti krije država.
  • Vsa dokumentacija, ki se nanaša na odločbe o izrednih ukrepih (izbrise), ne sme imeti nikakršnih elementov poslovne skrivnosti, kar jasno vzpostavlja tudi praksa Sodišča Evropske unije (SEU). Po preteku 5 let namreč poslovni dogodki niso več relevantni z vidika varovanja poslovnih skrivnosti: »/.../ informacije, ki jih imajo pristojni organi in ki bi lahko bile poslovne skrivnosti, vendar so stare pet let ali več, zaradi poteka časa načeloma šteje, da so zgodovinske in da so zato izgubile svojo zaupnost, razen izjemoma, če stranka, ki takšno naravo zatrjuje, dokaže, da so te informacije kljub svoji starosti še vedno bistveni element njenega poslovnega položaja ali poslovnega položaja zadevnih tretjih oseb /.../« (Sodba SEU z dne 19.06.2018, točka 57).

Društvo MDS predlaga vzpostavitev odškodninske sheme

V Društvu MDS še vedno menimo, da je najbolj smotrna rešitev oblikovanje odškodninske sheme z enostavnim postopkom poravnavanja pred sodišči, ki bi se lahko vključila neposredno v vsebino zakona. V ta namen bi Republika Slovenija izdala 15 ali 20 letne obveznice, ki se uvrstijo na organiziran trg. Kdor ne bi bil pripravljen čakati na dospetje, lahko svoje obveznice proda po tržnih pogojih, naravni kupci tega pa so pokojninske družbe, zavarovalnice in druge finančne institucije, ki potrebujejo instrument s fiksnim donosom za zavarovanje svojih finančnih produktov. 

Glede večkrat izraženih pomislekov, da se za raznimi podjetji in fiduciranimi računi skrivajo tisti, ki so v raznih prekrških ali pa so celo davčni dolžniki, v Društvu MDS predlagamo, da bi se pred končno poravnavo dejanski imetnik delnic ali obveznic razkril, postopek kako pa se lahko jasno zapiše v zakon. Tako bi se morali vsi imetniki, ki so na fiduciarnih računih ali računih podjetij, katerih lastništvo ni razkrito v poslovnih registrih, razkriti pred sklenitvijo sodne poravnave pri pristojnem sodišču. Pred izplačilom pa lahko te podatke preverijo tudi ustrezni oblastni organi kot so FURS, policija in sodišča.

 

Nepoučeni vlagatelji naj bodo bolje poplačani kot dobro poučeni

Menimo tudi, da bi morali nepoučeni vlagatelji imeti višjo stopnjo poplačila kot poučeni vlagatelji, katerim je ta posel predstavljal naložbeno tveganje v okviru njihove redne dejavnosti trgovanja z vrednostnimi papirji. Nepoučeni vlagatelji, zlasti tisti ki so kupovali obveznice NLB 26, pa so bili zavedeni s strani skrbnikov na bančnih okencih, ko so razvezovali depozite za varčevanje v obveznice, saj bi ostali brez vsega le v primeru stečaja, ki pa ga ni bilo, saj je šlo za »virtualni stečaj«, ki ga  prospekt ne omenja.  

 

V Društvu MDS želim še jasno izpostaviti, da se je potrebno zavedati:

  • kakršnokoli nadaljne pasivno ravnanje lahko povzroči velike stroške na strani države, zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku ter dostopa do sodišča v smislu učinkovitega sodnega varstva, in sicer z vlaganjem tožb pred domačimi sodišči ali ESČP,
  • vzpostavitev odškodninske sheme bi doprinesla k hitri in učinkoviti rešitvi večine sporov, pri čemer bi bilo kljub temu treba vzpostaviti tudi učinkovito sodno varstvo, saj morajo imeti nekdanji imetniki kvalificiranih pravic bank pravico, da se odločijo, ali želijo pristopiti k poravnavi pristopijo ali ne,
  • odškodninska shema bi doprinesla k bistvenemu zmanjšanju obremenitve sodstva s tovrstnimi spori in bi s tem tudi bistveno zmanjšala stroške delovanja sodnega sistema.

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.