Izjava Društva MDS ob sprejemu predloga zakon o izbrisih v bankah na Vladi RS in predlogu zakon o izbrisih v bankah sprejetega v Državnem svetu

NatisniNatisni

Državni svet je sprejel predlog zakona o izbrisu bank, državni zbor naj vključi rešitve v zakon, ki ga je le dan poprej sprejela Vlada RS

Ker zakon, ki bi omogočil učinkovito pravno sredstvo zamuja že več kot 2 leti po sprejeti odločbi Ustavnega sodišča RS, nas je presenetilo dejstvo, da smo samo v 2 dneh dobili dva osnutka zakona, ki naj bi uredila to problematiko, ki je nastala ob izbrisu delnic in obveznic leta 2013 in 2014.

Ne moremo se znebiti občutka, da je korespondenčno sprejemanje zakona na Vladi RS bilo samo prestižnega pomena, kateri zakon bo prvi v parlamentarni proceduri.  Zato pozivamo Državni zbor in pristojna ministrstva Vlade RS ter Zakonodajno pravno službo Vlade RS in DZ, da morda združijo najboljše možne rešitve iz obeh predlogov v enoten zakonski predlog in s tem res omogočijo učinkovito pravno sredstvo in možnost odprave morebitnih povzročenih krivic izbrisanim delničarjem in obvezničarjem.

Ljubljana, 11.04.2019

Cenitev naj se naredi znova

Da bi bila štartna osnova kar se da korektna, menimo, da bi bilo potrebno še enkrat opraviti vse cenitve z vnosom dejanskih podatkov zadnjih 5 let (BDP, kapitalski trg, nepremičninski trg …) in to skladno s standardi MSRP. Rezultati takih cenitev bi bila odlična neodvisna osnova za ugotavljanje morebitnega prikrajšanja delničarjev in obvezničarjev.  

Pri tem bi radi opozoriti, da ECB, ki temu nasprotuje v drugih postopkih sanacije res predvideva t.i. ad hoc cenitve, da banko v težavah rešiš pred stečajem in hkrati predvideva, da ko je banka stabilizirana, opravijo nove cenitve, skladne s standardi in seveda povrnejo morebitno neupravičeno korist, ki jo je dobila banka vsem »porezanim« imetnikom finančnih instrumentov, a to v ECB in BS  »pozabijo povedati.«

Postopek pred okrožnim sodiščem v Mariboru bo predvidoma državo stal 6,45 mio EUR

Ministrstvo za finance (MF) še vedno predlaga, da bo postopek pravnega varstva potekal po pravilih pravdnega postopka za gospodarske spore, vsi postopki pa bodo potekali pred okrožnim sodiščem v Mariboru. Ob tem še zapiše, da samo predvideni stroški za delo sodišč predvideni znašajo 6,45 milijonov EUR.

Odškodnina ? Le če tožiš - imetniki obveznic in delnic pa so bili razlaščeni brez osebno naslovljenega pisnega obvestila !

Vsi razlaščeni imetniki delnic in podrejenih obveznic so za svojo razlastitev izvedeli šele iz medijev, odločba Banke Slovenije o razlastitvi pa je bila vročena le vodstvu poslovnih bank. Sedaj pa MF zahteva, da mora vsak posamezni imetnik, ki želi odškodnino tožiti, sicer do nje ne bo upravičen.

V novem osnutku je sicer predvideno, da se bodo sodne takse plačale na koncu sodnega postopka, če bo najmanj 30 nekdanjih imetnikov skupaj vložilo tožbo in imenovalo skupnega pooblaščenca. V tem primeru bo sodna taksa odmerjena v višini 50 odstotkov takse, ki bi bila sicer odmerjena skladno z zakonom o sodnih taksah.

Pozdravljamo pa rešitev, da če bo kdo, ki je tožil in plačal takso, morebiti znižal tožbeni zahtevek, upravičen do vračila preveč plačane sodne takse.

Združevanje vlog za tožbo je povezano s finančnimi stroški, zato naj MF zagotovi tudi finančna sredstva za komunikacijo z razlaščenimi delničarji in obvezničarji

Ker MF vztraja, da so do odškodnine upravičeni samo tisti imetniki, ki bodo tožili se pri temu poraja vprašanje stroškov, ki so povezani z obveščanjem bivših imetnikov ter komunikacije z morebitnim skupnim pravnim zastopnikom ter kompletno logistiko.

Kaj to pomeni za npr. delničarje NKBM ? Potrebno bo vložiti 3.250 tožb s 30 imetniki. Da pa to lahko storiš, je najprej treba obvestiti bivše imetnike delnic in jih opozoriti, da do odškodnine ne bodo upravičeni, če k tožbi ne pristopijo, urediti pooblastilno razmerje ter vložiti tožbo.

Nadalje je treba plačati tiskovine in poštne usluge, ki za 96.700 ljudi stanejo minimalno 100.000,00 EUR, pri tem pa niso upoštevani stroški obdelave pooblastil, informiranje in pomoč pri izpolnjevanju zahtevkov. Zato pričakujemo, da v kolikor predlagana rešitev ostane v veljavi, MF zagotovi tudi sistemska sredstva za obveščanje vseh razlaščenih imetnikov, kot je zagotovil 6,45 mio EUR za delo sodišč.

V Društvu MDS smo pri projektu obveščanja in pomoči pri izpolnjevanju vloge za uveljavitev pravice do morebitne odškodnine pripravljeni aktivno pomagati, a brez morebitnih sistemskih finančnih virov v ta namen tega ne bomo zmogli. Pri tem naj jasno zapišemo, da Društvo MDS do sedaj, niti v bodoče ne bo imelo ali pogojevalo finančne koristi ob morebitnem uspešnem postopku pred ali izven sodišč, saj z imetniki nismo in ne bomo sklepali takšnih medsebojnih pogodb, ampak želimo le svetovati, kako naj svojo pravico uveljavijo.

Banka Slovenije je imela škarje in platno, ECB ni bil pristojen v času sanacije

Pozdravljamo odločitev, da mora Banka Slovenije še vedno dokazovati, da je »bančno luknjo« pravilno izračunala. Želeli bi da bi v zakonu bilo tudi jasno določeno, da mora biti izračun »bančne luknje« narejen, ob predpostavki delujočega podjetja, skladno z mednarodnimi računovodskimi standardi (MSRP).

Ker je to zaenkrat prepuščeno odločitvi sodišča upamo, da bo sodišče uporabilo veljavno zakonodajo, saj sta v času izbrisov veljala Zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB) in Uredba o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank, ki pa sta izrecno določala, da se cenitve za potrebe teh ukrepov izvajajo skladno z MSRP in MSOV.

Trenutna dikcija 38. člena dopušča precej domišljije - če karikiramo: » Teoretično bi BS lahko "dokazovala" karkoli, v smislu zatrjevanj, da njena "ocena, ki bi veljala v primeru, da bi se razmere bistveno poslabšale", pomeni negativen kapital, četudi je v MSRP zapisana besedna zveza "ki bi veljala, če bi", kar omogoča »domišljiji prosto pot«. In teoretično bo tako sodišče pogledalo v zakon in ugotovilo, »ja, res, nikjer ne piše da je moral biti AQR po MSRP, torej ne moremo tega zahtevati kot pogoj za veljavnost "dokaza" s strani BS, to se pravi "dokaz" stoji tudi ob tej predpostavki "ki bi veljala, če bi".«

ECB ne more biti stranski udeleženec

Ker Slovenija ni bila del enotne bančne unije na dan izbrisov menimo, da morebitna stranska udeležba ECB v postopkih ni dopustna in bi želeli, da se to zapiše v zakon.

Ministrstvo za finance: s cenitvami ni nič narobe, če niso po MSRP - NPU in Specializirano državno tožilstvo diametralno nasprotno

Republika Slovenija in njeni oblastni predstavniki enkrat govorijo, da je bil izbris nujen in upravičen in zagovarjajo uporabljene metode AQR, ki niso temeljile na MSRP pred evropskimi institucijami npr. pri reševanju predhodnega vprašanja pred izdajo sodbe ustavnega sodišča. Na drugi strani, NPU in Specializirano državno tožilstvo v sodni preiskavi trdita, da je bilo veliko stvari napačnih in neskladnih z zakonodajo, da ne uporabimo ostrejšega izraza. Pa razumi, če moreš?

Ureditev dostopa do virtualne sobe ne sme biti problem

Ministrstvo za finance je v zakonu sedaj uredilo dostop do virtualne sobe, odprta dilema je samo ali bodo v njej res vsi dokumenti, ki so bili v času izbrisa ali potem na to temo spisani, da lahko imetniki oz. njihovi pooblaščenci do njih lahko dostopajo.

Glede na pomislek ATVP, da te sobe ne more zagotoviti menimo, da ima MJU ali pa večinsko državno podjetje Telekom Slovenije ali pa državna Pošta Slovenije ter vsak večje IT podjetje sposobnost in znanje, da tako sobo za ustrezno plačilo stroškov uredi. Potrebno je le določiti spisek vseh dokumentov, ki jih je potrebno digitalizirati in urediti protokol dostopa in sledljivost ter postaviti skrbnike te virtualne sobe.

Prva sodba morda 10 let po izbrisu - poravnava še vedno najcenejša in najhitrejša možnost

V Društvu MDS bomo zato še enkrat predlagali, da v izogib dolgotrajnim sodnim postopkom, ki so trenutno napovedana za 3 leta, se pravi, da bo pred prvo končno odločitvijo minilo 10 let od sanacije in stroškom, samo za delo sodišč v naslednjih 3 letih 6,45 mio EUR v zakonu predvidimo poravnalno shemo z izdajo obveznic, ki se uvrstijo na organizirani trg, manjšim vlagateljem pa se poravnava izplača v denarnih sredstvih. Pri tem ne  smemo pozabiti, da je velik del  upravičencem neposredno ali posredno v državni lasti (zavarovalnice, pokojninske družbe), zato bo večina denarja prišlo nazaj v sistem, ki je pod kontrolo države.

Poravnava mora biti transparentna in za znane imetnike

Pri tem želimo še enkrat poudariti, da Društvo MDS zahteva, da se v zakon nedvoumno zapiše, da se bo vsak imetnik, ki ni razkrit v javno dostopnih bazah KDD na dan izbrisa ali lastništvo ni razvidno v javni bazi podjetij ali pa lastnik nastopa za fiduciarnim računom na sodišču, moral ob vložitvi zahtevka ali pa pred morebitno poravnavo obvezno razkriti dejanske upravičence, sicer poravnava ne bo možna oz. vloge sodišče ne bo vzelo v obravnavo.

Tako bodo pred sklenitvijo morebitne poravnave oblastni organi imeli možnost ugotoviti kdo je dejanski lastnik in če je kaj dolžan bo odškodnino avtomatično prejel FURS ali Republika Slovenija, morebitni ostanek pa upravičenec, ki je pred tem na ta način poravnal vse morebitne obveznosti.  

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.