Društvo MDS na skupščini Banke Celje dobilo odgovore brez prave vsebine

Natisni

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je na 30. skupščini delničarjev Banke Celje, d.d., od organov banke zahteval jasne odgovore na vsa vprašanja, ki so povezana tako s poslovanjem Banke Celje kakor tudi z zahtevanimi ukrepi za krepitev kapitalske ustreznosti banke. Upoštevaje dejstvo, da je banka dan pred skupščino objavila izredno skope nerevidirane podatke se poraja osnovno vprašanje, s kakšno resnostjo se rešuje banko s 150 letno tradicijo, ki obvladuje 5 % slovenskega bančnega trga. Kot smo se uspeli prepričati na skupščini, resnosti za reševanje Banke Celje NI in Vlada Republike Slovenije ima očitno dovolj denarja, da bo namenjala 160 milijonov EUR za dokapitalizacijo Banke Celje, pri tem pa bo obstoječe delničarje in imetnike podrejenega dolga okradla njihovega premoženja.

Ljubljana in Celje, 11. april 2014

Odgovori brez prave vsebine, Uprava slepo sledi odredbi Banke Slovenije

Na včerajšnji skupščini, ki je po dobrih dveh urah sprejela osnovno predlagani sklep, so trije razpravljalci (Rajko Stanković, predsednik Društva MDS, Stanislav Valant, delničar in odvetnik Bojan Pečenko, predstavnik KS Naložb) organom banke zastavljali vprašanja in tudi večkrat pozvali Upravo, da naj se odredbi Banke Slovenije upre in si zagotovi enake pogoje za dokapitalizacijo kot si jih je zagotovila Gorenjska banka.

Namesto da bi Uprava skupščino prekinila in bi banki, katero vodi, zagotovila teoretično izvedljiv sklep o dokapitalizaciji banke, je le ta na kratko in pavšalno odgovorila na le nekaj vprašanj in se za konec sklicevala na nov poslovni model, ki temelji na razlastitivi vseh obstoječih delničarjev in imetnikov podrejenega dolga?!

Zaradi tega smo v Društvu MDS v imenu vseh delničarjev napovedali izpodbijanje sprejetega sklepa, prav tako pa so izpodbijanje napovedali Primorski skladi, Modra Linija Holding, NFD 1, KS Naložbe in Stanislav Valant.

Glede na neustrezne, skope in pa nepopolne odgovore, Društvo MDS od organov Banke Celje pričakuje in zahteva, da na vsa spodaj zastavljena vprašanja v roku 7 dni odgovori preko Seo-neta.

Za ogled prispevka na TV SLO 1 z dnem 11.04.2014 kliknite na sliko ali tukaj.

Vprašanja ki jih je Društvo MDS zastavilo na skupščini in jih vložilo tudi v pisni obliki

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) na 30. skupščini delničarjev Banke Celje, d.d., zastopa preko 100 delničarjev, ki imajo skupaj v lasti 3,82 % osnovnega kapitala, kar na skupščini predstavlja več kot 4,50 % prisotnih delničarjev. Društvo MDS je na Upravo in Nadzorni svet (NS) banke večkrat naslovilo konkretna vprašanja, na katere do dneva skupščine ni prejel odgovore, zaradi česar slednja zastavlja skupščini.

V primeru, da organi banke na skupščini ne bodo podali odgovorov na spodnja vprašanja, zahtevamo od Banke Celje, d.d., da odgovore objavi najkasneje v 7 dneh od dneva zasedanja skupščine in sicer preko informacijskega sistema Seo-net.

Obstoječa neodgovorjena vprašanja:

• Na kakšni osnovi je določen le 15-dnevni rok za vplačilo dokapitalizacije? Rok je nerealen za kogarkoli, nenazadnje za katerekoli večje potencialne investitorje, ki bi s tem dobili večino, saj ni časa za skrbni pregled!
• Zakaj ne moremo sodelovati mali delničarji, ki smo nepoučeni? Tu nas večinski lastnik drzava neposredno izloči/diskriminira v nadaljnjo 100 % svojo korist.
• Kako je lahko sklicana skupščina o dokapitalizaciji, ki bo z veliko verjetnostjo pomenila razvrednotenje obstoječih delničarjev in imetnikov hibridnega in podrejenega dolga na osnovi nerevidiranih podatkov o poslovanju?
• Zakaj je dokapitalizacijska cena delnice določena na manj, kot polovico vrednosti nove domnevno "poštene" knjigovodske vrednosti na dan 31.12.2013?
• Koliko je stal proces z Raiffeisen Centrobank Dunaj za iskanje strateškega partnerja? Po kakšnih pogojih so iskali dokapitalizatorja? Zakaj ni bil objavljen transparentni mednarodni tender?
• V članku časnika Dnevnik dne 20.03.2014 so novinarji v članku zapisali, da revizor banki ni želel podpisati mnenja k letnemu poročilu za leto 2013. Je to res in če ni zakaj ni bilo to demantirano?

Vprašanja glede na objavljene nerevidirane rezultate:

• Kako si predstavljate sprejem dokapitalizacije, če ste nerevidirane podatke poslovanja (s premalo jasnimi pojasnili) za leto 2013 predstavili šele 24 ur pred skupščino?
• Banka je oblikovala za visokih 214 milijonov EUR kreditov rezervacij, domnevno zaradi:
  • izsledkov pregleda kakovosti sredstev banke (AQR) - koliko konkretno je bilo oblikovano po teh izsledkih in ali ta znesek enak opravljenem pregledu in če ne, zakaj ne?
  • zahteve revizorja - koliko konkretno na zahtevo revizorja in ali je revizor isti, kot tisti ki je pregledoval minule rezultate oz. kdo konkretno je bil revizor prej / sedaj?
  • poslabšanje gospodarskih razmer - koliko konkretno zaradi tega in ali upoštevano, da so 08.04.2014 v UMAR-ju, BS oz. MDS občutno popravili jesenske slabe gospodarske napovedi?
• Kapital delničarjev na dan 31.12.2013 je še vedno pozitiven in znaša 40,8 milijonov EUR. Kdo je po mnenju uprave in NS odgovoren, da smo delničarji zgolj v zadnjem četrtletju 2013 izgubili cca. 70 % kapitala? Kaj bosta uprava in NS banke storila za odkritje krivca in posledično zaščito obstoječih lastnikov?
• Kapitalska ustreznost je na dan 30.09.2013 znašala 12,51 %, na dan 31.12.2013 pa le še 2,50 %. Kako je to mogoče, če je banka 12.12.2013 na svoji spletni strani objavila, da tudi po objavi rezultata pregleda kapitalskih potreb bank izpolnjuje kriterije, ki jih za banke predpisuje Banka Slovenije? To ne gre skupaj! V nadaljevanju je v istem sporočilu navedeno, da mora dodatni kapital zagotoviti za primer uresničitve neugodnega scenarija do leta 2015, ki bi banki še naprej omogočal dosegati ustrezne kapitalske količnike tudi v primeru še bolj zaostrenih gospodarskih razmer. Kot že navedeno, pa so se kapitalske napovedi sedaj občutno izboljšale iz negativnih v pozitivne! Torej tudi to ne gre skupaj!
• Na 50. redni seji dne 19. marca je Vlada RS na podlagi mnenj in informacij BS odločila, da je Banka Celje primerna za začetek postopka za izvedbo ukrepov stabilnosti bank - iz zgoraj navedenega je večkrat argumentirano, da tole vse skupaj ni argumentirano in ne pije vode. Edini smiselni zaključek, da želi Vlada RS, kot večinski lastnik (preko NLB, SOD, Abanka, NKBM,...) z samosvojim enostranskim neargumentiranimi zakonskimi posegi dobesedno "na moč" izigrati male delničarje, kar je dejansko čista »kraja«.
• Rezultati naj bi se drastično poslabšali v zadnjem kvartalu 2013, kar vsi vemo, da ni res. Sedaj sta možni samo dve razlagi: ali to pretirano na podlagi preveč črnih prihodnjih napovedi ali pa stanje že prej ni bilo, kot je bilo prikazovano.
• Ali je banka že kdaj v svoji zgodovini poslovanja javno objavila tako skopo nerevidirano letno poročilo o svojem poslovanju?
• Ali uprava pričakuje pred dokapitalizacijo še kakšno dodatno znižanje kapitala?
• V poročilu je zapisano, da je banka ob oblikovanju slabitev upoštevala izsledke pregleda kakovosti sredstev banke in zahteve revizorja, kje so torej razlogi, da objavljeno poročilo ni revidirano?
• Ali bodo posledice grehov uprave in nadzornikov nosili obstoječi lastniki, o njihovi razrešnici pa bodo odločali novi lastniki?
• Koliko je v skupnem podatku o stanju izdanih vrednostnih papirjev in podrejenih obveznosti na dan 31.12.2013 (134.841 tisoč EUR) podrejenoh obveznosti?
• Kako so vrednotene podrejene obveznosti oziroma koliko le-te odstopajo od njihove tržne vrednosti na Ljubljanski borzi na dan 31.12.2013, in sicer:
  • BCE 10: 85%,
  • BCE 11: 57%,
  • BCE 12: 86%,
  • BCE16: 55%?
• Kako so vrednotna podrejena potrdila o vlogi kot netržni vrednostni papir?
• Kateri računovodski standard opredeljuje vrednotenje obveznosti v bankah?
• Ali je banka za vse podrejene in hibridne obveznosti že ob izdaji definirala, da jih bo vrednotila po pošteni vrednosti? Iz preteklih poslovnih poročil je razvidno, da temu ni tako, zato nas zanima, kakšne so osnove za spremembo računovodske politike?
• Kako je lahko knjigovodska vrednost delnice pozitivna ob razvrednotenju hibridnih in podrejenih obveznic?
• Ali je uprava banke deležna kakršnihkoli ukrepov po Zakonu o bančništvu zaradi neizpolnjevanja količnikov kapitalske ustreznosti?
• V nerevidiranem poročilu je zapisano, da je Banka Slovenije banki določila nekatere omejitve v zvezi s posli, ki bi lahko pomenili povečanje tveganj banke in veljajo do dokončanja predvidenih postopkov dokapitalizacije. Kateri so ti ukrepi in koliko so ob teh ukrepih varne vloge depozitarjev ob dejstvu, da bi zaradi razveljavitve novele Zakona o bančništvu s strani ustavnega sodišča lahko prišlo do zavrnitve državne pomoči s strani Evropske komisije in bi bila banka prisiljena iti v stečaj?
• Kako lahko ob nejasnih zagotovilih glede dokapitalizacije predvsem z vidika potrebne potrditve državne pomoči s strani Evropske komisije, trdite, da so vloge v vaših varčevalcev »POVSEM VARNE«?
• V nerevidiranem poročilu se sklicujete na svojo 150-letno TRADICIJO IN UVELJAVLJENO BLAGOVNO ZNAMKO. Kako se boste po razvrednotenju delničarjev, imetnikov hibridnega in podrejenega dolga še lahko sklicevali na tradicijo in blagovno znamko?
• Tu pa skrajni čas, da ugotovimo odgovornost! Zakaj imamo nadzorne svete? Zakaj imamo notranje revizorje? Zakaj revizorje? Zakaj regulatorja?