NLB, Gorenjska banka, Addiko Bank, SKB, BKS Bank, Factor banka, Sberbank, DBS, Intesa Sanpaolo, Delavska hranilnica, Primorska Hranilnica, Hranilnica Lon, KD Banka, SID banka, UniCredit

Intereuropa - Skupščina ni podprla predloga Društva MDS za izplačilo zakonsko minimalne dividende

Delničarji Intereurope so na današnji skupščini odločali o imenovanju novih članov NS, hkrati pa so se delničarji seznanili z dobičkom preteklega leta, ki je znašal slabe 3,5 milijona EUR. Delničarji niso podprli predlog Društva MDS, s katerim smo predlagali, da se deli zakonsko minimalna dividenda (dober milijon EUR). Društvo MDS je zato napovedal sodno izpodbijane sprejetega sklepa. Pooblaščenca Društva MDS sta sicer na skupščini zastopala slabih 400.000 glasov, kar je predstavljalo skoraj 2 % glasovalnih pravic.

 

Koper in Ljubljana, 30. junij 2017


 

Brez delitve dobička za leto 2016 - Društvo MDS napovedalo izpodbojno tožbo

Bilančni dobiček družbe Intereuropa d.d. je v letu 2016 znašal 3.495.540,28 evrov. Glede na to, da družba že več let ni izplačevala dividend in je v letu 2016 ustvarila bilančni dobiček, obenem pa izkazuje rast ključnih kazalnikov poslovanja, je Društvo MDS podalo nasprotna predloga glede delitve vsaj tretjine bilančnega dobička iz leta 2016, oz. dividende v višini zakonsko določenih 4 % osnovnega kapitala družbe. Za predlog Društva MDS je glasovalo slabih 18 % prisotnih delničarjev, zato je Društvo MDS napovedalo vložitev izpodbojne tožbe.

 

Imenovan nov NS

Na predlog NS so bili za nove člane NS predlagani obstoječi člani in sicer Klemen Boštjančič, Miro Medvešek in Maša Čertalič, med tem ko so banke predlagale svoje kandidate in sicer na predlog NLB je bil potrjen Mitja Vojsk, na predlog SID banke je bil imenovan Vojko Čok, na predlog Nove KBM pa Rok Rape.

 

Dobri rezultati poslovanja na področju logističnih rešitev v letu 2016, neto finančni dolg se zmanjšuje

Delničarji so uvodoma prisluhnili predstavitvi Letnega poročila za leto 2016. Obvladujoča družba Intereuropa d.d., skupaj s svojimi odvisnimi družbami, tvori koncern pod enotnim vodstvom uprave družbe Intereuropa d.d.. Koncern Intereuropa je s prodajo logističnih storitev v letu 2016 ustvaril 135,6 milijonov evrov prihodkov od prodaje. V primerjavi z letom 2015 je presegel poslovni izid iz poslovanja za 58 odstotkov, poslovni izid pred obrestmi, davki in amortizacijo pa za 24 odstotkov. 

Poslovni izid iz rednega poslovanja koncerna znaša 4,1 milijona evrov, medtem ko davek od dobička znaša 5,7 milijona evrov in znižuje izid iz rednega poslovanja. Največji vpliv ima odprava terjatve za odložene davke v matični družbi v višini 4,9 mio evrov. Posledično je koncern Intereuropa obdobje zaključil z 1,6 milijona evrov čiste izgube.

Koncern je prav tako zmanjšal neto finančni dolg glede na predhodno leto za 9 odstotkov. Na koncu leta 2016 je znašal 73,5 milijona evrov. K temu je pripomogla tudi prodaja nepremičnine (asfaltiranega parkirišča) na območju Luke Koper, ki jo je družba konec decembra 2016 prodala za 7,8 milijona evrov. 

Po besedah Uprave, rast ključnih kazalnikov poslovanja (kot so prihodki od prodaje, EBIT, EBITDA itn) v letu 2016 potrjuje pravilnost zastavljene strategije, h kateri je treba prišteti tudi kakovostno opravljanje dela vseh zaposlenih.

Delničarjem Save Re 80 centov dividende - obeti za leto 2017 ostajajo pozitivni

Na skupščini družbe Pozavarovalnica Sava d.d. (Sava Re) so se delničarji seznanili z revidiranim letnim pročilom družbe za poslovno leto 2016, podelili razrešnico članom NS in Uprave ter izglasovali sklep o delitvi bilančnega dobička v višini 0,80 EUR bruto na delnico. Skupščine se je udeležilo 12,253 milijona delnic ali 79,08 odstotkov kapitala z glasovalno pravico. Pooblaščenca Društva MDS sta na skupščini zastopala več kot 197.668 delnic oziroma nekaj več kot 1,6 % prisotnega kapitala.

 
Ljubljana, 19. maja 2017


 

Rekordnih 40,7 milijona EUR dobička v letu 2016, bruto premije nekoliko nad načrti

Skupščino je odprl ter navzoče delničarje pozdravil novi predsednik Uprave Marko Jazbec, ki je dober teden nazaj prejel še zadnje soglasje pristojne Agencije za zavarovalni nadzor (AZN). V nadaljevanju je član Uprave Jošt Dolničar, ki je družbo vodil do 12. maja, predstavil rezultate poslovanja družbe v letu 2016. Kot smo že poročali, je Jošt Dolničar vodenje družbe prevzel začasno konec avgusta 2016, po razrešitvi dotedanjega predsednika Uprave Zvonka Ivanušiča. 

Skupina Sava Re, ki je v poslovnem letu 2016 združila štiri zavarovalnice v Sloveniji in na Hrvaškem v skupno Zavarovalnico Sava, je lani dosegla rekordnih 40,7 milijona bruto dobička. Neto dobiček je znašal 32,9 milijona evrov, bruto premije pa 490 milijonov evrov, kar predstavlja rezultat, ki je nekoliko presegel načrte. 

Skupščina se je seznanila tudi z drugimi poročili (kot so npr. poročilo NS, poročilo notranjega revidiranja in poročilom Uprave o lastnih delnicah), ter informacija o prejemkih Uprave in članov NS. 

Dividenda 0,80 EUR bruto na delnico, skupna razrešnica članom NS, ločene razrešnice Upravi

Skupščina je z 98,41% glasov podelila skupno razrešnico članom NS, ter z več kot 99 % ločeno podelila razrešnice tudi posameznim članom Uprave. Delničarji so z 99,75 % oddanih glasov za potrdili s strani Uprave in NS predlagano dividendo v višini 0,80 EUR bruto na delnico, ki bo izplačana 20. junija 2017. V nadaljevanju delničarji niso odločali o nasprotnem predlogu malega delničarja Mateja Tomažina, ki je podal nasprotni predlog glede višine dividende v višini 1,00 EUR bruto na delnico, v povezavi z morebitnim nakupom Gorenjske banke s strani družbe.

Ali družba (morebiti) kupuje Gorenjsko banko in kako bo to vplivalo na njene nadaljnje načrte?

Obvezničarji Nlb, Abanke Vipa, Nova KBM, Factor Banke in Probanke ter delničarji NLB, so danes prek Odvetniške pisarne Tamare Kek vložili tožbe zoper poslovne banke zaradi izbrisa leta 2013

 

Ljubljana, 16. december 2016

 

 

 

 

Za ogled prispevka iz Poročil na TV SLO 1 z dne 16.12.2016 pritisni TUKAJ ali na sliko.

 

 

 

 

 

Izvleček iz članka v časopisu Delo, z dne 17.12.2016, avtorja novinarja Miha Jenko : »Mali delničarji s tožbami proti Banki Slovenije in poslovnim bankam«, z dne 17.12.2016.

Največ pooblastil razlaščencev za vlaganje tožb so po naših podatkih zbrali v društvu Mali delničarji Slovenije (MDS). »Za razliko od VZMD nimamo v našem društvu nobene provizije v primeru uspešne tožbe, ker se nam to ni zdelo primerno za ljudi, ki so že tako v negotovosti. Nam se to zdi oderuško. Z odvetnico smo se dogovorili, da skušamo narediti te tožbe čim cenejše, sodno takso pa mora vsak plačati sam,« je za Delo povedal predsednik društva Rajko Stanković.

Razlaščeni vlagatelji od Banke Slovenije in bank zahtevajo odškodnino v višini knjigovodske vrednosti (pri delnicah s konca leta 2012, oziroma 2013 pri Banki Celje), pri obveznicah pa pričakujejo  poplačilo nominalne vrednosti glavnice, povečano za obresti.

Na dnevnem redu Ustavnega sodišča tudi Pobuda za oceno ustavnosti ZBan-1L – Razkrivamo zavajanja Jasne Iskra na seji Odbora za finance in monetarno politiko

Ustavno sodišče je za četrtek, 15.09. sklicalo sejo Ustavnega sodišča, na katero je uvrščena tudi točka dnevnega reda o Pobudi za oceno ustavnosti spornega Zban-1L. V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) pa z veliko mero začudenja prebiramo članek na Portal plus, ki razkriva, da je direktorica pravne službe Banke Slovenije, Jasna Iskra, potencialno zavajala na 22. nujni seji Odbora za finance in monetarno politiko. Še več, predsedniku Društva MDS, Rajku Stankoviću je na sami seji zažugala, da naj si malo prebere določbe Kazenskega zakonika, preden jo česar obtožuje, zato v izogib ponovnim grožnjam s kazensko odgovornostjo, javno pozivamo Jasno Iskra, da se opredeli do vseh navedb.

Družba Arksi, d.o.o. (Iskra prebrano nazaj) je danes v stečaju, prijavljenih pa je za več kot 0,5 milijona EUR terjatev. Jasna Iskra je bila od januarja 2008 do marca 2009 prokuristka družbe Arksi, zatem pa je vodenje družbe prevzel njen mož, Zdenko Iskra. Seveda v Društvu MDS ne dvomimo, da bo ga. Iskra ponovno izjavila, da je njen mož podjetje vodil samostojno (saj je vendarle polnoleten) in da ona o 0,5 milijona EUR vredni luknji ni vedela ničesar.

V interesu vseh razlaščenih delničarjev in obvezničarjev petih slovenskih bank je, da navedbe v članku Portala Plus, z verodostojnimi listinami javno zavrne direktorica pravne službe Banke Slovenije, Jasna Iskra, saj je v Državnem zboru trdila, da so vsi dolgovi poplačani, kar pa iz pripetega seznama preizkušenih terjatev, kot tudi navedb v članku NE izhaja. Prav tako pričakujemo, da se do navedene problematike opredeli guverner Banke Slovenije, dr. Boštjan Jazbec, kot neposredno nadrejeni.

Za ogled prispevka iz Dnevnika na RTV Slovenija 1 z dne 15.09.2016 kliknite na sliko ali tukaj.

 

Ljubljana, 13. september 2016


 

Izsek posnetkov iz 22. nujne seje Odbora za finance in monetarno politiko, ki je potekala 10. marca 2015

1. del: Kako je direktorica pravne službe na Banki Slovenije soustvarjala bančno luknjo!?

Kako je Jasna Iskra, direktorica pravne službe na Banki Slovenije, skupaj z možem soustvarjala bančno luknjo.

 

2. del: Odziv Jasne Iskra (direktorice pravne službe na Banki Slovenije)

Odziv Jasne Iskra, direktorice pravne službe na Banki Slovenije na trditve Rajka Stankovića, predsednika Društva Mali delničarji Slovenije.

Vir: http://4d.rtvslo.si/arhiv/seje-delovnih-teles-dz/174324222

Luka Koper – rekordni rezultati z rekordnim stroškom na zaposlenega

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) v zadnjih dneh z mešanimi občutki spremlja dogajanje, v povezavi z družbo Luko Koper, d.d. Skupščina družbe bo potekala prihodnji petek, 01. julija in čeprav se v Društvu MDS želimo jasno distancirati od ravnanj tako večinskega lastnika kot Uprave in Nadzornega sveta (NS) oziroma predsednice NS, smo pri pregledu letnega poročila Luke Koper za leto 2015 naleteli na izredno zanimiv podatek, katerega nameravamo izpostaviti tudi na sami skupščini Luke Koper, predvsem pa na skupščinah drugih delniških družb. Luka Koper se je v zadnjih dneh pohvalila z doseženimi rezultati, ki so po posameznih kazalnikih nadpovprečno dobri, za kar vodstvu družbe iskreno čestitamo, žal pa pri navajanju kazalnikov o dobičkonosnosti in donosnosti na kapital pogrešamo navedbo, da družba kuje tudi rekord pri stroških dela na posameznega zaposlenega. 

Povprečni mesečni strošek zaposlenca v Luki Koper znaša 3.833,79 EUR. Za primerjavo, v družbi Krka povprečen mesečni strošek zaposlenega znaša 2.551,27 EUR oziroma kar 1.282,52 EUR manj, v družbi Prva Group, ki jo vodi predsednica NS Luke Koper pa povprečni strošek na zaposlenega znaša 2.271,97 EUR oziroma 1.561,82 EUR manj (za celotno povprečno slovensko bruto plačo manj). Glede na nadpovprečne rezultate, ki jih beleži Luka Koper, navkljub visokim stroškom dela, bomo na prihajajočih skupščinah Krke in Gorenja ki bosta potekali 7. in 8. julija, vodstvo družbe povprašali, zakaj njihovi zaposlenci niso deležni tovrstnih prejemkov.

 

Ljubljana in Koper, 23. junij 2016


 

Izračun Društva MDS – poziv naj podatke preveri vsak sam

V izogib napakam ali označevanju, da vodimo takšen ali drugačen konstrukt proti družbi ali posameznikom, spodaj prilagamo obsežno analizo za 20 slovenskih družb, v kateri je navedeno število zaposlenih v posamezni družbi, strošek dela, (preračunan) povprečni letni strošek dela na zaposlenega in (preračunan) povprečni mesečni strošek na zaposlenega. Nazadnje je v tabeli prikazana tudi razlika v znesku napram Luke Koper, delež zaposlencev z najmanj univerzitetno izobrazbo ter točne strani letnih poročil, od koder smo zajeli vse navedene podatke. Naziv posamezne družbe vsebuje tudi neposredno povezavo do letnega poročila pričujoče družbe z izjemo letnih poročil za Časnik Finance in družbo Dnevnik, katerih letni poročili so dostopni na AJPESu (za leto 2014). Na ta način si lahko vsak posameznik sam preveri točnost navedenih podatkov in v primeru da smo kje zapisali napačen podatek, se seveda iskreno opravičujemo.

 

                 
 

Družba

Število zaposlenih na dan 31.12.2015

Stroški dela kumulativni (v EUR)

Mesečni strošek na zaposlenega

Razlika v primerjavi z Luko Koper

Delež (v %) delavcev z univerzitetno izobrazbo

Vir LP (stran)

 
 

Luka Koper

1.040

48.075.673,00

3.852,22 €

-

26,51

234

 
 

Banka Koper

754

28.469.000,00

3.146,44 €

687,34 €

ni podatka

85, 104

 
 

Telekom Slovenije

3.803

130.215.000,00

2.853,34 €

980,45 €

33

9, 132, 133, 202

 
 

Krka

10.564

323.419.000,00

2.551,27 €

1.282,52 €

54,8

106, 157

 
 

Slovenske železnice

8.069

243.961.000,00

2.519,53 €

1.314,26 €

ni podatka

37, 117

 
 

Cinkarna Celje

955

28.419.832,00

2.479,92 €

1.353,87 €

13,6

6, 57

 
 

RTV Slovenija

1.948

56.205.000,00

2.404,39 €

1.429,40 €

44,25

17, 104

 
 

DARS

1.242

35.832.067,00

2.404,19 €

1.429,59 €

26,4 (VI - VIII)

17, 41

 
 

Unior

2.103

59.952.489,00

2.375,67 €

1.458,11 €

10,01

3, 136

 
 

Prva Group

116

3.162.577,00

2.271,97 €

1.561,82 €

ni podatka

18, 50

 
 

Zavarovalnica Triglav

5.379

142.787.896,00

2.212,12 €

1.621,67 €

36,01

7, 58

 
 

KD Group

1.282

32.674.000,00

2.123,89 €

1.709,89 €

47,8 (VI - VIII)

33, 49, 51

 

 

SavaRe

2.488

59.557.283,00

1.994,82 €

1.838,97 €

35,9

97, 209

 

 

Gorenje

10.617

231.362.000,00

1.815,97 €

2.017,81 €

ni podatka

14, 134

 
 

Istrabenz

505

10.395.960,00

1.715,50 €

2.118,28 €

15 (cca. prečitano z grafa)

5, 52, 101

 
 

Intereuropa

1.370

25.213.000,00

1.533,64 €

2.300,15 €

35,9 (VI - VIII)

5, 121

 
 

Petrol

4.068

65.139.674,00

1.334,39 €

2.499,39 €

20,84

65, 146

 
 

Mercator

22.922

256.848.000,00

933,78 €

2.900,01 €

7

8, 81, 141

 
 

Finance (AJPES - leto 2014)

90

3.316.740,00

3.071,06 €

762,73 €

54

7,8, 26

 
 

Dnevnik (AJPES - leto 2014)

166

5.201.080,00

2.610,98 €

1.222,80 €

40,36

18, 58

 
 

Vir: Revidirana letna poročila družb.

 
 

 

Povprečni strošek zaposlenega v Luki Koper skoraj dvakratnih povprečne bruto plače v Sloveniji

Statistični urad Republike Slovenije za december 2015 navaja, da je povprečna plača v Sloveniji znašala 1.594,93 EUR med tem ko povprečna bruto plača v Skupini Luke Koper znaša 3.095,00 EUR.

V Društvu MDS pozdravljamo nagrajevanje delavcev, vendar pa s tem težko najdemo odgovore za delničarje, ki se obračajo na nas z vprašanji, kdaj bo Luka Koper delila višjo dividendo… 

Obvezničarji z odredbo nad zastaralne roke

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Nejc Gole Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 09. jun.. 2016 Stran: 9

Izbris Tožili bi Banko Slovenije in banke 

Ljubljana - S koncem leta se iztekajo zastaralni roki za vložitev odškodninskih tožb zaradi izbrisa podrejenih obveznic in delnic bank, zato so izbrisani lastniki podrejenih obveznic vložili začasno odredbo za ustavitev zastaralnih rokov. Pobudniki iz društva Mali delničarji Slovenije (MDS) in drugi pobudniki, ki jih zastopa Odvetniška pisarna Tamare Kek, so pred ustavnim sodiščem vložili ponovno zahtevo za začasno zadržanje določb zakona o bančništvu, in sicer da se tek zastaralnih rokov zadrži do odločitve ustavnega sodišča oziroma do izteka enega leta od objave odločitve ustavnega sodišča v uradnem listu, so včeraj sporočili iz društva MDS. 

Ustavno sodišče še vedno ni odločilo o pobudah za oceno ustavnosti določb zakona o bančništvu, s katerimi so bile leta 2013 v bančni sanaciji izbrisane vse obveznice in delnice NLB, NKBM, Abanke, Probanke in Factor banke. Ustavno sodišče je prve pobude za oceno ustavnosti dobilo decembra 2013. 

»Pobudniki, ki so na podlagi odločb Banke Slovenije tako rekoč čez noč ostali brez vseh svojih naložb v podrejene obveznice in delnice bank, menijo, da nesprejetje odločitve ustavnega sodišča onemogoča ustrezno sodno varstvo,« so dodali v MDS. 

Sloveniji ni bilo treba popolnoma izbrisati vlagateljev

Za ogled prispevka iz oddaje Dnevnik na RTV Slovenija 1 z dne 18.02.2016 kliknite na sliko ali tukaj.

 

IVO KORES: Iz Luksemburga prihaja ne najbolj spodbudna novica za državni proračun. Sloveniji v bančni dokapitalizaciji leta 2013 ni bilo treba razlastiti imetnikov podrejenih obveznic, generalni pravobranilec na sodišču Evropske unije je prst usmeril na ustavno sodišče, po njegovem mnenju mora presoditi, ali je bila pri tem kratena pravica do zasebne lastnine, mnenje pravobranilca je pomembno, saj ga sodišče Evropske unije navadno upošteva. Podrobneje Vesna Zadravec in Viki Twrdy.

Sodišče Evropske unije v Luksemburgu razpisalo javno obravnavo, s soočenjem mnenj glede sporne novele ZBan-1L, ki je bila podlaga za razlastitev obvezničarjev in delničarjev podržavljenih bank

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS), ki je za vložitev tožb in vodenje pravnih dejanj v imenu razlaščenih obvezničarjev in delničarjev pooblastilo odvetnico Tamaro Kek obvešča, da se bo le ta v primeru, ko zastopa obvezničarje obveznice NLB26 in obveznice ABVIP in delničarje in obvezničarjev Banke Celje, dne 1. decembra 2015 ob 9.00 uri udeležila obravnave pred senatom Sodišča Evropske unije v Luksemburgu

 

Ljubljana, 30. oktober 2015


 

Predstavnik razlaščenih in razlastiteljev bodo soočili pravna mnenja pred senatom Sodišča Evropske unije

Na javni obravnavi pred senatom Evropskega sodišča v Luksemburgu bodo soočili argumente vseh vpletenih strani, na eni strani odvetniki oškodovancev – razlaščenih obvezničarjev in delničarjev slovenskih bank in na drugi strani povzročiteljev oškodovanja: predstavniki ali pravni zastopniki Banke Slovenije in verjetno tudi Ministrstva za finance RS. 

 

Pisni odpravek mnenja oz. stališča Sodišča Evropske unije morda že letos?

V Društvu MDS upamo, da bo obravnava tudi edina in se bo ta dan zaključila in da bomo obvezničarji in delničarji skoraj 2 leti po spornem izbrisu, ki je bil 13.12.2013 dočakali dan, ko bo pisni odpravek mnenja oz. stališča Sodišča Evropske unije posredovano slovenskemu Ustavnemu sodišču, ki je za to predhodno mnenje zaprosil, na osnovi zahteve Državnega sveta RS in Varuhinje človekovih pravic RS in preko 20 pobud za presojo ustavnosti določil sporne novele ZBAN-1L.

 

Društvo MDS poziva Ustavno sodišče RS naj končno res absolutno prednostno obravnava zahtevi in pobude za presojo ustavnosti določil sporne novele ZBAN-1L.

Društva MDS vložil kazenske ovadbe zoper odgovorne osebe v DUTB, d.d. in njihove zunanje sostorilce

Društvo Mali delničarji Slovenije (v nadaljevanju: Društvo MDS) obvešča javnost, da je danes, dne 29.07.2015 na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani vložilo kazensko ovadbo zoper odgovorne osebe v Družbi za upravljanje terjatev, d.d., Ljubljana (v nadaljevanju: DUTB, d.d.) in njihove zunanje sostorilce.

 

Ljubljana, 29. julij 2015


 

Za ogled prispevka iz oddaje Poročila na RTV Slovenija 1 z dne 29.07.2015, kliknite na sliko ali tukaj.

 

Društvo MDS ob zastopanju in informiranju malih delničarjev aktivno deluje tudi na področju vsestranske zaščite interesov malih in manjšinskih delničarjev v Republiki Sloveniji. Društvo MDS se je odločilo vložiti kazensko ovadbo zoper odgovorne osebe v DUTB, d.d. in njihove zunanje sostorilce zaradi suma storitve naslednjih petih kaznivih dejanj:

 

1. Poskusa povzročitve stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem po 226. členu KZ-1:

Odgovorne osebe v DUTB, d.d. in njihovi zunanji sostorilci so s svojimi dejanji poskusili dejansko poslabšati premoženjsko stanje družbe Sava, d.d. in s tem povzročiti njen stečaj s prodajo delnic družbe Sava Turizem d.d., kot dela premoženja družbe Sava, d.d. po izredno nizki ceni in skušali na drug način doseči, da se nad družbo Sava, d.d. dejansko začne stečajni postopek.

 

2. Poskusa oškodovanja upnikov po 227. členu KZ-1:

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.