NLB, Gorenjska banka, Addiko Bank, SKB, BKS Bank, Factor banka, Sberbank, DBS, Intesa Sanpaolo, Delavska hranilnica, Primorska Hranilnica, Hranilnica Lon, KD Banka, SID banka, UniCredit

Z zadnjo novelo Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06, 1/08, 109/08, 19/09, 98/09, 79/10, 52/11-popr., 59/11, 85/11, 48/12, 56/13 in 96/13 – v nadaljevanju: ZBan-1) je bila omogočena izvedba ukrepov za krepitev stabilnosti bank. Sprejeta pravila vključujejo določbe o možnosti prenehanja ali konverzije kvalificiranih obveznosti banke kot izrednega ukrepa, ki ga lahko izreče Banka Slovenije. 

S sprejetjem izrednih ukrepov so bile na podlagi odločbe Banke Slovenije z dne 17.　12.　2013 in 18.　12.　2013 razveljavljene in iz centralnega registra nematerializiranih vrednostnih papirjev KDD izbrisane vse delnice:

- Nove ljubljanske banke d.d. z oznako NLB,

- Nove kreditne banke Maribor d.d. z oznako KBMR,

- Abanke d.d. z oznako ABKN,

- Factor banke d.d. z oznako FBN,

- Probanke d.d. z oznakama PRBP in PRBR.

Iz pojasnila Ministrstva za finance z dne 30.　12.　2013 o davčni obravnavi razveljavitve delnic in prenehanja drugih kvalificiranih obveznosti na podlagi odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih, se razveljavitev delnic, ki jih imajo v omenjenih bankah fizične osebe, šteje za izplačilo lastniškega deleža po 94. členu Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11-UPB7, 24/12, 30/12, 40/12-ZUJF, 75/12, 94/12 in 93/13; v nadaljevanju: ZDoh-2) in se za davčne namene obravnava kot odsvojitev kapitala, pri kateri se ugotavljata dobiček oziroma izguba.

Ker so bile delnice razveljavljene brez kakršnegakoli poplačila delničarjev oziroma je vrednost poplačila enaka nič, se za davčne namene šteje, da je vrednost ob njihovi odsvojitvi enaka nič.

Na podlagi 326. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – UPB4, 32/12, 94/12, 111/13; v nadaljevanju: ZDavP-2) morajo zavezanci oddati napoved za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov (v nadaljevanju: napoved) za leto 2013. V tem primeru bo šlo za množično vlaganje napovedi, kjer bo davčna osnova ob upoštevanju normiranih stroškov negativna (izguba) in od katere se davek ne bo odmeril.

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) bo v petek 06. decembra 2013 na Ustavno sodišče Republike Slovenije, preko odvetniške pisarne vložilo Dve pobudi za presojo ustavnosti posameznih določil ZBan-1L  in sicer ločeno za obveznico ABVIP in ločeno za obveznico NLB26. Poleg tega bo odvetniška pisarna vložilo tudi zahtevo za zadržanje izvajanja spornih členov sprejetih sprememb ZBan-1L, do končne odločitve Ustavnega sodišča, saj v Društvo MDS menimo, da bi izvajanje le tega lahko povzročilo nenadomestljivo škodo imetnikom teh instrumentov. 

Ljubljana, 04. december 2013

Politika prevladala nad stroko. Slovenija je žal očitno prvi poskusni zajček?!

V Društvu MDS smo si vse od aprila 2013 prizadevali za iskanje kompromisne rešitve za imetnike podrejenih obveznic na pristojnem Ministrstvu za Finance in tudi na Banki Sloveniji opozorili, da je vsa stroka proti hitenju, in naj se s spremembami tako imenovane »striženjske zakonodaje« počaka. 

Tako je g. Mario Draghi iz Evropske centralne banke (ECB) izjavil naj se rajši počaka do pričetka postopka sprejemanja ustrezne evropske direktive v Evropskem parlamentu.

Dr. France Arhar je v imenu Združenja bank Slovenije opozoril, da so lahko tako sprejete spremembe ZBan-1L v nasprotju z zakoni in Ustavo RS, ter povzročijo morebitno nestabilnost in povečajo nezaupanje v domači bančni sistem.

Tudi zakonodajno-pravna komisija DZ RS je ocenila ZBan-1L kot sporen in nesorazmeren glede predlaganih retroaktivnih spremen.

Državni Svet Republike Slovenije je z Vetom, dal možnost povnovnega razmisleka Državnemu zboru a ga je vladna večina gladko povozila. 

Ali bo Ustavno sodišče Republike Slovenije prisluhnilo stroki?

Danes je na Brniku potekala izredna skupščina delničarjev Aerodroma Ljubljana, katere glavna točka dnevnega reda je bila investicija v nov terminal T2. Kljub številnim navedbam medijev in različnim špekulacijam, je današnji potek skupščine pokazal, da investiciji nasprotuje 6 'velikih malih delničarjev', ki so brez argumentov glasovali proti investiciji. Pooblaščenca Društva Mali delničarji Slovenije (Društva MDS) sta na skupščini zastopala 22,20 % glasovalnih pravic in od tega je 95 % malih delničarjev podpiralo investicijo v nov potniški terminal.

Brnik, 16. september 2013

Terminal T2 - 6 velikih malih delničarjev PROTI investiciji

Predsednik Uprave Aerodroma Ljubljana, d.d., Zmago Skobir je v okviru osrednje točke dnevnega reda vnovič obsežno predstavil investicijo v nov potniški terminal, v okviru katere so bile predstavljene tudi relevantne študije in statistični kazalniki, ki govorijo v prid investiciji, kljub temu pa to ni prepričalo skupino delničarjev, ki naj bi po poročanju medijev, naročila svoje študije, ki naj bi govorile drugače.

Na dananšnji skupščini so glas PROTI investiciji v terminal T2 prispevali Publikum Trezor, d.o.o., Salink Limited (iz Cipra), KD Group s svojimi skladi, Abanka, d.d., NLB Skladi in tudi celo Modra Zavarovalnica (ki je v posredni lasti države). Vsi ostali prisotni delničarji, torej predvsem mali delničarji, so glasovali ZA investicijo, kar pa je ob upoštevanemu odvzemu glasovalnih pravic predstavljalo le dobrih 20 % glasovalnih pravic.

Za ogled prispevka na RTV Slovenija 1, Odmevi z dne 16.09.2013 kliknite tukaj ali na sliko.

Razširitev dnevnega reda na predlog SOD-a

Skupščina je potrdila tudi dve dodatni točki dnevnega reda, ki jih je zahtevala Slovenska odškodninska družba (SOD) in predvidevajo izvedbo revizije za prvo polovico leta 2013 in pa izvedbo skrbnega pregleda za nedoločeno obdobje s strani nedoločenega izvajalca?!

Kljub opozorilom Društva MDS, da je sklep potencialno neizvršljiv ali morda celo ničen, predstavniki SOD-a danes kljub večkratnim pozivom, tudi s strani predsedujočega skupščini, niso želeli govoriti in utemeljevati svojih lastnih predlogov. Na začudenje vseh, predstavnica SOD-a ni uspela prebrati niti obrazložitve svojega predloga, ampak je to namesto nje moral storiti predsedujoči skupščine.

Delničarji Aerodroma Ljubljana bodo tako morali sami plačati revizijo in skrbni pregled, zato da bo država lahko prodajala Aerodrom...

Kakšna bo prihodnost Aerodroma Ljubljana

Na današnji skupščini družbe Mladinska knjiga Založba, d.d. (MKZ), sta pooblaščenca Društva MDS zastopala nekaj več kot 12 % osnovnega kapitala družbe. Skupščina je odločila, da bilančni dobiček za leto 2012 v višini dobrih 800 tisoč evrov ostane nerazporejen. Aktualni upravi in nadzornemu svetu je bila podeljena razrešnica, brez nje pa so ostali nadzorniki, ki se jim je sredi lanskega leta iztekel mandat iz vrst kapitala, z izjemo predstavnikov zaposlenih.

Ljubljana, 19. junij 2013

Poslovanje Skupine MKZ in MKZ v letu 2012

MKZ je lani na ravni skupine, ki v osmih družbah zaposluje okoli 1200 ljudi, ustvarila za skoraj 95 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je 14 odstotkov manj kot leto prej. Ob tem je skupina lani beležila za dobra dva milijona evrov čiste izgube oziroma približno toliko kot leto pred tem. Zaradi poslabšanja gospodarskih razmer in upadanja kupne moči je 10 % nižje prihodke lani beležila tudi sama družba MKZ. Prihodki od prodaje so lani znašali skoraj 33,5 milijona evrov, ob tem pa so ustvarili za nekaj več kot 370.000 evrov čistega dobička.

Po prvih 5 mesecih 2013 za planom, a z boljšimi izgledi

Letošnji obseg prodaje v prvih petih mesecih je še nekoliko nižji kot lani, vendar Uprava podjetja računa, da bodo trend uspeli izboljšati v drugi polovici leta, ko se bodo v poslovanju odražali učinki šolske in darilne sezone.

Predstavniki kapitala iz starega nadzorne sveta brez razrešnice

Skupščina je kar z 97 % večino zavrnila podelitev razrešnice članom NS, predstavnikom kapitala, in sicer; Alojzu Jamniku, Ljubu Pečetu, Francu Ješovniku in Romanu Žnidariču. Magdalena Gregorc in Klemen Eržen, ki sta v nadzornem svetu predstavnika zaposlenih v stari in novi sestavi, je skupščina podelila razrešnico, prav tako preostalim nadzornikom iz nove sestave; Branku Gregorcu, Davidu Melihnu, Vladimirju Antonu Lukancu in Borutu Frantarju.

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je vložilo nasprotni predlog za 22. skupščino Nove Ljubljanske banke, d.d. (NLB), ki bo potekala 11. junija in se nanaša na menjavo revizorja. Po podatkih Društva MDS, revizijska družba PricewaterhouseCoopers (PWC) neprekinjeno revidira izkaze NLB že od leta 2003 dalje, hkrati pa je to delo opravljala tudi vse od leta 1991 dalje, s prekinitvijo zgolj v letih od 2000 do 2002, ko je revizijo vodila družba KPMG.

Ljubljana, 10. maj 2013

NLB kot največja in najpomembnejša banka v Republiki Sloveniji je v minulih letih 'zapravila' na stotine milijonov evrov davkoplačevalskega denarja, hkrati pa ne delničarji ne širša javnosti nikoli niso bili seznanjeni s kakršnim koli postopkom zoper odgovorne osebe, enako pa tudi revizija banke nikoli ni pokazalo nepravilnosti, kar nakazuje na resen sistematičen problem, ki ga Društvo MDS zaznava v večini slovenskih bank.

Priporočila revizijske stroke so povsem jasna, da je menjava revizorja potrebna po največ 5-7 letih in menjava revizijske ekipe v isti družbi zagotovo ne sodi pod to področje. V Društvu MDS upamo, da bodo tudi revizorske hiše v prihodnje začele prevzemati svoj del odgovornosti, saj je njihovo delo ustrezno nagrajeno, delničarji pa pričakujemo, da bo revizor podal realno mnenje in razkril tudi morebitne nepravilnosti.

Društvo MDS je predlagalo družbe Deloitte revizija, saj izkazov NLB še ni revidirala, hkrati pa ima potrebna znanja in izkušnje, da revizijo izvede na korekten in strokoven način.

Pooblaščenca Društva Mali delničarji Slovenije (Društva MDS), sta na današnji, 19. skupščini družbe Sava, d.d., zastopala nekaj manj kot 100.000 glasov malih delničarjev, kar je na skupščini predstavljalo več kot 6,64 % prisotnega kapitala. Skupščina družbe je potrdila vse predlagane sklepe, vključno z imenovanjem novega člana nadzornega sveta (NS), g. Mira Medveška. Poleg poenostavljenega zmanjšanja kapitala, so delničarji potrdili tudi Letno poročilo za leto 2012, ki je bilo zaznamovano z obširni razdolževanjem celotne skupine Sava.

Bled in Ljubljana, 30. april 2013

Poslovna skupina Sava je v letu 2012 dosegla 192,2 milijona evrov prihodkov

Na sami skupščini je delničarje med drugim podrobno zanimalo tudi kako so potekali posli z Merkurjem in pa če je zoper prejšnje vodstvo bil sprožen kakršen koli postopek, s strani NS družbe, saj iz tega naslova družba beleži slabitev v skupni višini nekaj več kot 70 mio EUR. Žal do tega trenutka ni bila vložene ne kazenska in ne odškodninska tožba zoper bivše poslovodstvo.

Skupina Sava je lani ustvarila 99,3 milijona evrov čiste izgube, medtem ko je ta leto prej znašala nekaj več kot 157 milijonov evrov. Družba Sava je lani ustvarila 49 milijonov evrov čiste izgube, kar je približno tretjina predlanske izgube. Na izgube so večinoma vplivale slabitve finančnih naložb.

Za ogled prispevka novinarja Florjana Zupana iz Dnevnika ob 19.00 uri TV SLO1 kliknite TUKAJ.

Vrednost oslabitev na ravni skupine so znašale 85,4 milijona evrov, od česar 52,8 milijona evrov oslabitev odpade na naložbo v Gorenjsko banko, d.d., 24,7 milijona evrov pa na oslabitev naložbe v Abanko Vipa, d.d. Poleg oslabitev finančnih naložb so na dosežen finančni izid vplivali nižji finančni prihodki, predvsem kot posledica zaostrenih gospodarskih razmer in z njo povezano manjšo kupno močjo.

Gumarstvo je v letu 2012 še zadnjič v sestavi Poslovne skupine Sava in je na mednarodnih trgih doseglo 120,2 milijona evrov prihodkov od prodaje. Dejavnost je bila uspešno prodana češki gumarski skupini ČGS, ki se je pogodbeno zavezala ohraniti tudi obstoječa delovna mesta vsaj še naslednjih 5 let.

Turizem je ustvaril 64,8 milijona evrov prodajnih prihodkov, kar je na skoraj enaki ravni kot leto poprej. Upad obiskov slovenskih gostov so uspešno nadomestili z gosti iz tujine, kjer je družba zabeležila 2,8 % rast nočitev. Rast nočitev domačih gostov je bila 1,6 %, kar nekoliko presega povprečje slovenske turistične panoge. In prav turistična divizija naj bi v prihodnje bila ena od dveh gonilnih sil Poslovne skupine Sava.

Dejavnost Nepremičnin je bila prodana Zavarovalnici Triglav, d.d. za 16,7 milijonov EUR.

Družba Sava je lani ustvarila 3,1 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je bilo za 43 % manj kot predlani in za 18 % nad načrtovanimi. Kar 81 % je predstavljala prodaja storitev Save, družbam v skupini. Oslabitve finančnih naložb so na čisti rezultat vplivale v višini 34,5 milijona evrov.

Skupščina sprejela poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala

Osnovni kapital družbe se z dosedanjega zneska, ki znaša 83.751.567,51 EUR, zmanjša za znesek 58.309.716,03 EUR, tako, da po zmanjšanju znaša 25.441.851,48 EUR. Pripadajoči znesek vsake delnice v osnovnem kapitalu bo po njegovem zmanjšanju znašal 12,68 EUR. Sprejem takega sklepa pa ne spreminja razmerij (odstotkov) med obstoječimi delničarji v družbi, saj število delnic ostaja enako, kot pred sprejemom tega sklepa.

Na današnji skupščini NLB so trije pooblaščenci Društva MDS zastopali nekaj več kot 1,20 % prisotnega kapitala. Delničarji na skupščini niso odločali o tako imenovani »previdnostni dokapitalizaciji« v višini 375 milijonov evrov, saj sta osnovni predlog umaknila tako NS in uprava, kakor tudi Društvo MDS, ki je podalo nasprotni predlog. Društvo MDS je vseskozi menilo, da je bila tokratna dokapitalizacija preuranjena.

Predsednik Uprave NLB Janko Medja je delničarjem uvodoma povedal, da so se od sklica skupščine (torej od konca letošnjega novembra) do danes bistveno spremenile okoliščine.  Z določenimi reprogrami oz. dokapitalizacijami, ki so bile izvedene v zadnjem času, banka ocenjuje, da je kapitalska ustreznost zadovoljiva. Prav tako pa naj bi se po oceni države in Uprave našla ustreznejša rešitev za krepitev kapitalske ustreznosti NLB z ukrepi, ki so predvideni v Zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, ki predvideva ustanovitev t.i. slabe banke. Ti ukrepi naj bi se predvidoma izvedli v prvi polovici prihodnjega leta.

Med pomembnejšimi momenti v zadnjem četrtletju leta je predsednik uprave največje slovenske banke med drugim omenil pozitivne premike pri delu s strankami, spremembo določenih metodologij, ki jih je uvedla Banka Slovenije in uveljavitev Zakona o slabi banki. Slednja namreč bistveno zmanjšuje negotovost banke pri krepitvi kapitalske ustreznosti.

Delničarji NLB, d.d. so na današnji 20. skupščini potrdili vse prvotno predlagane sklepe, medtem ko je razrešitev dnevnega reda, podana s strani Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) bila deležna umika, kar zadeva nezaupnice dvema članoma uprave in pa nasprotnemu predlogu belgijskega KBC, kar zadeva forenzične revizije v odvisnih družbah NLB. Delničarji se bodo sicer znova srečali že 29. decembra, ko bodo odločali o novi 375 milijonski dokapitalizaciji banke.

Ljubljana, 14. december 2012

Imenovana dva nova nadzornika, Benedek in Jazbec odhajata iz NLB

Skupščina je tako rekoč s 100 % večino izglasovala dva nova člana NS in sicer sta to postala Gaël de Pontbriand in Marianne Økland. Člana uprave, David Benedek in Marko Jazbec, za katere je AUKN predlagala podelitev nezaupnice, pa z 31.12.2012 odhajata iz mesta članov uprave NLB. Novi predsednik uprave NLB, Janko Medja je pojasnil, da oba člana uprave odhajata sporazumno in banka zato ne bo imela nobenih dodatnih stroškov, v smislu odpravnin ipd.

Društvo MDS je sicer prvotno podalo nasprotni predlog, ki je predvideval, da se v primeru podeljevanja nezaupnice, le-to podeli celotni garnituri, torej tudi Guyu Snoeksu, saj mora veljati načelo vzajemne soodgovornosti. Glede na obvestilo, da 'sporna' člana uprave odhajata iz svojih položajev, je glasovanje o nezaupnici bilo umaknjeno.

Forenzična revizija v odvisnih družbah – belgijski KBC vstopil kot pisec zakonitih predlogov

Od 21.12. do 21.12.2012 poteka zbiranje pooblastil za 21. redno skupščino družbe NLB, d.d., ki bo potekala 29.12.2012 ob 09.00 uri, v konferenčni dvorani na Trgu republike 3, Ljubljana. 

Za tisk pooblastila kliknite tukaj. Odprla se vam bo datoteka v novem oknu, katero si lahko natisnete in jo nato izpolnete, ter pošljete na naš naslov (Društvo MDS, Dalmatinova ulica 10, 1000 Ljubljana).

Za vse informacije smo vam dosegljivi na zgoraj navedenih kontaktih. Za več informacij o družbi NLB pa kliknite tukaj.

DOPOLNITEV: Družba NLB, d.d. je na svoji spletni strani vendarle objavila obrazložitev sklepa 21. skupščine delničarjev, ki bo potekala 29.12.2012, iz katere je moč razbrati, da bo na zadnji dan v letu skrivnostni dokapitalizator vplačal 375 miljonov EUR in tako pridobil cca 67,5 % NLB, čemur bo verjetno sledila prevzemna ponudba po vsega 15 EUR na delnico. Slednje je v nasprotju s sicer predlaganim sklepom o dokapitalizaciji, ki določa 90 dnevni rok, nenazadnje pa je to tudi v nasprotju s sporočilom za javnost iz 40. seje NS NLB, d.d. Vse bolj očitno postaja dejstvo, da so delničarji priča popolnemu izigravanju zakonodaje, hkrati pa Uprava in NS NLB očitno namensko prikrivata svoje namene oziroma skrite dogovore.

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je danes na sedež družbe NLB, d.d. naslovil nasprotni predlog za 21. skupščino delničarjev, ki bo potekala v soboto, 29.12.2012. Skupščina predvideva dokapitalizacijo banke v višini 375 milijonov EUR, nadzorni svet (NS) NLB, pa je odločitev za omenjeno dokapitalizacijo sprejel kot 'ukrep iz previdnosti'. Društvo MDS izraža začudenje in ogorčenje na neresnostjo največje slovenske banke, ki sedaj potrebuje že dokapitalizacije iz previdnosti, hkrati pa izključujejo prednostno pravico obstoječih delničarjev, ki so v neštetih dokapitalizacijah NLB bili vedno znova razlaščeni.

Ljubljana, 28. november 2012

Dokapitalizacija iz previdnosti ali morda potrebe zaradi dodatnih slabitev

NS banke je v sporočilu za javnost ob svoji 40. seji zapisal, da gre pri tokratni dokapitalizaciji za »/…/ukrep iz previdnosti z namenom, da bi bila banka v primeru negativnega razvoja dogodkov na gospodarskem in drugih področjih ustrezno kapitalizirana ter s tem zagotavljala položaj stabilnega, aktivnega in zaupanja vrednega partnerja na slovenskem in mednarodnem trgu.«

Ob tem se v Društvu MDS sprašujemo, ali se morda Uprava in NS NLB milo rečeno 'norčujeta' iz obstoječih lastnikov, ali pa grem morda nujno dokapitalizacijo; katere nujnost se bo pokazala z morebitnimi novimi slabitvami v banki. Ali torej NS NLB razpolaga z informacijami, ki pomembno vplivajo na stanje v banki in te informacije ne posreduje svojim lastnikom?

Prednostna pravica naj se ne izključi – kdo je skrivnostni dokapitalizator?

Na osnovi navedenega smo se v Društvu MDS odločili, da vložimo nasprotni predlog, ki ne izključuje prednostne pravice obstoječih delničarjev, saj zanjo niti ne obstaja utemeljen razlog, kot to predvideva 337. člen ZGD-1. Obstoječi delničarji bi tako imeli možnost, da sami presodijo ali vplačajo dodatne delnice ali ne, banka pa bi tudi ob tem imela več kot dovolj časa, da izvede 'previdnostno dokapitalizacijo', ki bo očitno postala nov instrument v slovenskem gospodarstvu.

Glede na to, da Uprava in NS predlagata izključitev prednostne pravice dosedanjih delničarjev, Republika Slovenija in belgijski KBC nimata možnosti sodelovanja pri dokapitalizaciji, zato se v Društvu MDS sprašujemo ali sta država in KBC »dvignila roke« nad zgodbo NLB.