NLB, Gorenjska banka, Addiko Bank, SKB, BKS Bank, Factor banka, Sberbank, DBS, Intesa Sanpaolo, Delavska hranilnica, Primorska Hranilnica, Hranilnica Lon, KD Banka, SID banka, UniCredit

V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) ugotavljamo, da Ustavno sodišče RS očitno različno obravnava primere nespoštovanja ustavnih odločb in s tem posledično selektivno skrbi za spoštovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin. V oddaji Odmevi z dne 4. 4. 2018 je predsednica Ustavnega sodišča, dr. Jadranka Sovdat izpostavila, da bo v primeru neizvrševanja odločbe Ustavnega sodišča na primeru financiranja zasebnih osnovnih šol, sodišče lahko uporabilo tudi t. i. postrožitev sankcije oz. povedano drugače, da bi Ustavno sodišče lahko samo določilo način izvršitve odločbe. V Društvu MDS se sprašujemo, zakaj je Ustavno sodišče v identični situaciji, zavrnilo pobudo in ob tem izdalo odločbo št. U-I-155/17 z dne 14. 12. 2017, v kateri je navedlo, da Ustavno sodišče ne sme posegati v pristojnosti zakonodajalca. 

Ljubljana, 5. april 2018

Predsednica Ustavnega sodišča dr. Jadranka Sovdat je na novinarski konferenci ob predstavitvi poročila Ustavnega sodišča za leto 2017 po navedbi STA, med drugim izpostavila problem nespoštovanja odločb Ustavnega sodišča in ugotovila, da pri tem ni napredka. Poudarila je tudi, da neupoštevanje odločb Ustavnega sodišča pomeni hudo kršenje načel pravne države. Imetniki kvalificiranih obveznosti bank, v katerih pravni in ekonomski položaj je bilo na podlagi odločb Banke Slovenije o izbrisu obveznic in delnic bank poseženo 18. 12. 2013, in ki še danes čakajo na sprejem zakona, ki bo uredil učinkovito sodno varstvo na podlagi odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016, jih je predsednica Ustavnega sodiča neutemeljeno spregledala. Tudi v njihovi zadevi je namreč rok za odpravo ugotovljene neustavnosti določb ZBan-1 na podlagi odločbe Ustavnega sodišča potekel že konec maja 2017, pri čemer od samega izbrisa teče že peto leto.

V oddaji Odmevi na RTV Slovenija 1 z dne 4. 4. 2018 je dr. Jadranka Sovdat, predsednica Ustavnega sodišča, kot primer neizvršitve odločbe Ustavnega sodišča izpostavila primer financiranja zasebnih osnovnih šol in povedala, da je v zvezi s to tematiko Ustavno sodišče prejelo novo pobudo, ki jo bo začelo kmalu obravnavati. Izrecno je poudarila, citirano: "V tem primeru se bo moralo Ustavno sodišče spraševati tudi o tem, ali je morebiti to primer, v katerem lahko uporabi t. i. postrožitev sankcije, kar pomeni, da bi lahko v tem primeru morebiti samo določilo način izvršitve odločbe".

Imetniki kvalificiranih obveznosti bank so ob taki izjavi nadvse začudeni in tudi prizadeti.

Nekateri izmed njih so preteklo leto na Ustavno sodišče vložili pobudo za presojo ustavnosti Zakona o Ustavnem sodišču in hkrati podali predlog za določitev načina izvršitve odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-295/13, zato ker zakonodajalec ni spoštoval te odločbe in ni izvršil z odločbo naložen sprejem pravne rešitve. V pobudi so opozorili tudi na preteklo ustavnosodno prakso, po kateri je Ustavno sodišče v preteklosti že naknadno določilo način izvršitve svoje, že izdane odločbe zato ker se zakonodajalec ni odzval na ugotovljeno neustavnost ureditve. Ustavno sodišče je pobudo zavrnilo z odločbo št. U-I-155/17 z dne 14. 12. 2017. V njej je presodilo, da Ustavno sodišče v sistemu delitve oblasti (zgolj v tem konkretnem primeru?) ne sme posegati v pristojnosti zakonodajalca, ter da določanje načina izvršitve odločb Ustavnega sodišča predstavlja izjemo, iz katere ne izhaja možnost naknadne določitve načina izvršitve že izdane odločbe Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je še pojasnilo, da Ustavno sodišče nima ustreznih znanj in ne razpolaga z ustreznimi podatki za zakonodajno normiranje. Tovrstno argumentiranje imetniki kvalificiranih obveznosti bank lahko razumemo kot norčevanje iz prizadetih imetnikov in svojevrstno priznavanje nekompetentnosti Ustavnega sodišča oziroma tudi izogibanju odgovornosti in neizvrševanju poslanstva Ustavnega sodišča.

V luči včerajšnjih izjav predsednice Ustavnega sodišča glede možnosti uporabe t.i. »postrožitvene sankcije«, ki je v naknadni določitvi načina izvršitve že izdane odločbe Ustavnega sodišča, se prizadetim imetnikom kvalificiranih obveznosti bank utemeljeno zastavlja vprašanje, ali Ustavno sodišče vse, ki jim je z Ustavo RS zagotovljeno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, obravnava enako in v vseh primerih dosledno spoštuje načelo pravne države.

Banka Slovenije je na svoji spletni strani objavila Odprto pismo guvernerja Banke Slovenije, Boštjana Jazbeca, naslovljeno na Urad predsednika Republike Slovenije, g. Boruta Pahorja. V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) ocenjujemo, da je Banka Slovenije že konec leta 2013 izgubila svojo kredibilnost, zato nas ponižujoč in žaljiv odnos do Urada predsednika Republike Slovenije ne preseneča. Z vidika korektnosti in dejanskih dejstev, pa želimo v Društvu MDS jasno izpostaviti, da Ustavno sodišče RS nikdar ni presojalo vsebine sanacije bank, pač pa je opozorilo na pravne pomanjkljivosti pri izvedbi sanacije in naložilo Vladi RS in Državnemu zboru RS, da pripravi dopolnilni zakon, ki bi prizadetim omogočil učinkovito sodno varstvo. Povedano drugače, avtorji sanacije (Banka Slovenije, Ministrstvo za finance in takratna Vlada RS) nosijo odgovornost za neustavno ureditev, ki je neposredno in posredno prizadela preko pol milijona državljank in državljanov.

Ljubljana, 22. marec 2018

Vlada, Ministrstvo in Banka Slovenije ne spoštujejo ustavne ureditve

Vlada po več kot letu dni (rok Ustavnega sodišča za sprejem zakona se je sicer iztekel že maja 2017) ni zagotovila sprejema zakona o dostopu do učinkovitega sodnega varstva, s čimer so prizadeti prikrajšani za temeljno ustavno pravico; pravico do sodnega varstva. 

Ker je torej zakonodaja pomanjkljiva, se noben sodni postopek še vedno ni pričel, celotna odgovornost pa je izključno na pripravljavcih zakona, torej zopet Ministrstvu za finance in seveda Banki Slovenije, ki sooblikuje zakon, po katerem naj bi izbrisani imeli dostop do učinkovitega sodnega varstva?! Še bolj žalostno je dejstvo, da zakon, ki ga je pripravila Vlada (beri: Ministrstvo za finance v sodelovanju z Banko Slovenije) ni dočakal obravnave v delovnih telesih Državnega zbora RS, po vsej verjetnosti zaradi tega, ker zakon v ničemer ne odpravlja protiustavnosti, temveč jo kvečjemu še poglablja; slednje je zelo jasno zapisala zakonodajno pravna služba Državnega zbora.

Nedopustnosti in neprimernosti guvernerja Banke Slovenije

Nedopustno in neprimerno je:

• da je guverner Banke Slovenije s svojimi ravnanji dosegel, da je zoper njega spisana 46 strani dolga Odredba;
• da guverner Banke Slovenije registrske sodnike zaradi pohitritve sodnih vpisov vabi na kosila;
• da guverner Banke Slovenije z vsemi pravnimi manevri vsem prizadetim in celo Računskemu sodišču poskuša onemogočiti pregled sanacije bank, v isti glas pa poudarja, da je bilo s sanacijo vse v najlepšem redu itd.

V Društvu MDS pozivamo Guvernerja BS, da nemudoma omogoči strokovni in neodvisni pregled bančne sanacije računskemu sodišču, saj argument, da se tem posega v enotni bančni sistem ECB ne drži, saj smo v njega vstopili 1 leto in pol po izvedeni sanaciji, ki so jo v celoti plačali davkoplačevalci Republike Slovenije, ti pa imajo pravico izvedeti od nepristranske strokovne institucije, kar računsko sodišče nedvomno je, ali je bila sanacija izvedena z najmanjšimi možnimi stroški in z dolžno skrbnostjo.   

Društvo MDS obsoja grožnje s katerimi se sooča guverner Banke Slovenije in pričakujemo, da bo policija nemudoma raziskala ter ukrepa proti tistim, ki to počno. Guvernerju hkrati želimo veliko uspehov na novem delovnem mestu in ob tem upamo, da bo stroka vendarle lahko opravila svoje delo; če je vse tako kot zatrjuje guverner, potem težav ne bo nobenih. Hkrati si želimo, da Banka Slovenije omogoči enakopravni dostop do vseh informacij tudi tistim, ki so bili razlaščeni, saj so nenazadnje sanacijo bank plačali kot vlagatelji ter izgubili svoje vložke in zatem še kot davkoplačevalci, torej kar dvakrat. 

Stališče glede ocene Predloga Zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank ostaja enako kot prej ne glede na mnenja ECB.

V zvezi z mnenji ECB pa je treba še zlasti opozoriti na to, da iz mnenj ECB izhaja jasna zahteva, da se metoda ocene sredstev bank določi za nazaj, retroaktivno in torej v nasprotju s 155. členom Ustave in odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016, in sicer, da se izrecno določi, da je morala biti metoda skladna s standardi nadzora bank, ki so jih postavili ECB, Evropska komisija in EBA, ter da bi moral zakon za nazaj določiti, katere pravne vire je treba upoštevati pri oceni pravilnosti ocene sredstev bank.

Iz mnenja ECB izhaja, da naj bi celovita ocena sredstev bank temeljila na Uredbi (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter Direktivi 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, pri čemer ta zakonodaja glede skupnega nadzora nad kreditnimi institucijami v času izreka izrednih ukrepov Banke Slovenije še ni veljala in se zato ne more uporabljati za nazaj.

Treba je izpostaviti, da bančna unija v času presečnih datumov, na katere so bile narejene ocene sredstev bank, to je dne 30. 9. 2013 za prvih pet bank in dne 30. 9. 2014 za Banko Celje, še ni bila vzpostavljena, kar pomeni, da metode cenitve v skladu s tedaj veljavno zakonodajo ni imela pooblastila določiti ne ECB ne EBA in ne Komisija. Enotni mehanizem nadzora (EMN), kot eden od stebrov bančne unije, ki ureja nov sistem bančnega nadzora v Evropi, ki ga sestavljajo Evropska centralna banka (v nadaljevanju ECB) in nacionalni nadzorni organi sodelujočih držav (nadzorni organ v RS je Banka Slovenije), deluje šele od 4. 11. 2014, poglavje o nadzoru iz Direktive 2013/36/EU pa šele od 1.1. 2016, to je po ugotovitvi vrednosti sredstev vseh bank. To pomeni, da pravna podlaga za uvedbo enotnih in skupnih pravil nadzora (t.i. Single rule book) vse do izreka odločb Banke Slovenije še ni bila vzpostavljena. Kakršnakoli zahteva, da se pravila vzpostavijo za nazaj, ko zanje še ni bilo nobene pravne podlage, bi pomenila retroaktivno določitev metode ocene vrednosti sredstev bank, ki bi bila v nasprotju tako z 155. členom Ustave kot tudi z odločbo Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je namreč jasno povedalo, da je metoda bila določena s tedaj veljavno zakonodajo, zlasti ZBan-1, ter da lahko o zakonitosti metode torej odloči sodišče v odškodninskem sodnem postopku.

Po našem mnenju Mnenja ECB dejansko razkrivajo, da ocene sredstev bank, na katerih so temeljile odločbe Banke Slovenije o izreku izrednih ukrepov poslovnim bankam, niso bile izvršene v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, čeprav bi v skladu s tedaj veljavno zakonodajo, torej na podlagi ZBan-1, morale biti. Z ozirom na revidirana računovodska poročila poslovnih bank, ki so bila narejena v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, je torej vprašljivo, ali je bila ocena sredstev bank s strani Banke Slovenije na podlagi drugačnih metod zakonita in pravilna (sploh upoštevajoč enormni razkorak v oceni). To pa pod vprašaj postavi tudi zakonitost izrečenih izrednih ukrepov.

Delničarji Elektra Celje so se na današnji skupščini seznanili s poslovanjem v letu 2016 in potrdili izplačilo dividende v znesku 0,11 EUR bruto na posamezno delnico, ki bo izplačana 2.10.2017. Pooblaščenca Društva MDS sta na skupščini zastopala skoraj 300.000 glasov delničarjev, oziroma 1,4 % glasovalnih pravic na skupščini. Društvo MDS je skupaj z ostalimi delničarji napovedal možnost izpodbijanja sklepa o delitvi bilančnega dobička.

Celje in Ljubljana, 4. julij 2017

Elektro Celje v letu 2016 ustvarilo skoraj 9,4 mio EUR - dividenda 0,11 EUR

Čisti dobiček Elektra Celje je znašal 9,4 mio EUR, kar je za 1,3 mio EUR več od načrtovanega, investicije pa so bile izvedene v višini 20,1 mio EUR. Dividendna donosnost na kapital je znašala 1,6 %. Temu primerno se je zvišala tudi knjigovodska vrednost delnice, ki je na dan 31.12.2016 znašala 8,31 EUR, leto poprej pa 8,12 EUR.

Ker je Uprava v soglasju z NS večji del čistega dobička razporedila v druge rezerve, so delničarji odločali zgolj o delitvi 2,8 milijona EUR bilančnega dobička, delničarji pa so ravno zaradi pretiranega oblikovanja rezerv napovedali možnost vlaganja izpodbojnih tožb. Dividenda v višini 0,11 EUR bruto na delnico bo izplačana 2.10.2017.

V Društvu MDS smo sicer predlagali, da se za dividendo nameni celoten bilančni dobiček, vendar je skupščina potrdila prvotni predlog, zaradi česar bo Društvo MDS tudi vlagalo izpodbojno tožbo.

Imenovani novi člani NS in potrjen revizor za leto 2017

Za nove člane NS so bili na predlog SDH imenovani Mirjan Trampuž, Rosano Dražnik, Drago Štefe. Delničarji so hkrati potrdili, da se za revizorja 2017 imenuje družba BDO revizija, d.o.o., Ljubljana.

Sklad lastnih delnic - delničarji niso podlegli pritiskom k razprodaji delnic

V Društvu MDS nas veseli, da delničarji niso podlegli pritiskom in pristali na odkup delnic po bistveno nižji ceni, kot bi bila poštena tržna cena, za delnice Elektro podjetij. Posledično je uprava Elektra Celje od predvidene najvišje letne kvote (790.068 delnic) uspela odkupiti zgolj dobrih 27 tisoč delnic (brez upoštevanja delnic, ki jih je prodala državna NLB), kar predstavlja 0,114 % osnovnega kapitala.

Delničarji Intereurope so na današnji skupščini odločali o imenovanju novih članov NS, hkrati pa so se delničarji seznanili z dobičkom preteklega leta, ki je znašal slabe 3,5 milijona EUR. Delničarji niso podprli predlog Društva MDS, s katerim smo predlagali, da se deli zakonsko minimalna dividenda (dober milijon EUR). Društvo MDS je zato napovedal sodno izpodbijane sprejetega sklepa. Pooblaščenca Društva MDS sta sicer na skupščini zastopala slabih 400.000 glasov, kar je predstavljalo skoraj 2 % glasovalnih pravic.

Koper in Ljubljana, 30. junij 2017

Brez delitve dobička za leto 2016 - Društvo MDS napovedalo izpodbojno tožbo

Bilančni dobiček družbe Intereuropa d.d. je v letu 2016 znašal 3.495.540,28 evrov. Glede na to, da družba že več let ni izplačevala dividend in je v letu 2016 ustvarila bilančni dobiček, obenem pa izkazuje rast ključnih kazalnikov poslovanja, je Društvo MDS podalo nasprotna predloga glede delitve vsaj tretjine bilančnega dobička iz leta 2016, oz. dividende v višini zakonsko določenih 4 % osnovnega kapitala družbe. Za predlog Društva MDS je glasovalo slabih 18 % prisotnih delničarjev, zato je Društvo MDS napovedalo vložitev izpodbojne tožbe.

Imenovan nov NS

Na predlog NS so bili za nove člane NS predlagani obstoječi člani in sicer Klemen Boštjančič, Miro Medvešek in Maša Čertalič, med tem ko so banke predlagale svoje kandidate in sicer na predlog NLB je bil potrjen Mitja Vojsk, na predlog SID banke je bil imenovan Vojko Čok, na predlog Nove KBM pa Rok Rape.

Dobri rezultati poslovanja na področju logističnih rešitev v letu 2016, neto finančni dolg se zmanjšuje

Delničarji so uvodoma prisluhnili predstavitvi Letnega poročila za leto 2016. Obvladujoča družba Intereuropa d.d., skupaj s svojimi odvisnimi družbami, tvori koncern pod enotnim vodstvom uprave družbe Intereuropa d.d.. Koncern Intereuropa je s prodajo logističnih storitev v letu 2016 ustvaril 135,6 milijonov evrov prihodkov od prodaje. V primerjavi z letom 2015 je presegel poslovni izid iz poslovanja za 58 odstotkov, poslovni izid pred obrestmi, davki in amortizacijo pa za 24 odstotkov. 

Poslovni izid iz rednega poslovanja koncerna znaša 4,1 milijona evrov, medtem ko davek od dobička znaša 5,7 milijona evrov in znižuje izid iz rednega poslovanja. Največji vpliv ima odprava terjatve za odložene davke v matični družbi v višini 4,9 mio evrov. Posledično je koncern Intereuropa obdobje zaključil z 1,6 milijona evrov čiste izgube.

Koncern je prav tako zmanjšal neto finančni dolg glede na predhodno leto za 9 odstotkov. Na koncu leta 2016 je znašal 73,5 milijona evrov. K temu je pripomogla tudi prodaja nepremičnine (asfaltiranega parkirišča) na območju Luke Koper, ki jo je družba konec decembra 2016 prodala za 7,8 milijona evrov. 

Po besedah Uprave, rast ključnih kazalnikov poslovanja (kot so prihodki od prodaje, EBIT, EBITDA itn) v letu 2016 potrjuje pravilnost zastavljene strategije, h kateri je treba prišteti tudi kakovostno opravljanje dela vseh zaposlenih.

Na skupščini družbe Pozavarovalnica Sava d.d. (Sava Re) so se delničarji seznanili z revidiranim letnim pročilom družbe za poslovno leto 2016, podelili razrešnico članom NS in Uprave ter izglasovali sklep o delitvi bilančnega dobička v višini 0,80 EUR bruto na delnico. Skupščine se je udeležilo 12,253 milijona delnic ali 79,08 odstotkov kapitala z glasovalno pravico. Pooblaščenca Društva MDS sta na skupščini zastopala več kot 197.668 delnic oziroma nekaj več kot 1,6 % prisotnega kapitala.

 
Ljubljana, 19. maja 2017

Rekordnih 40,7 milijona EUR dobička v letu 2016, bruto premije nekoliko nad načrti

Skupščino je odprl ter navzoče delničarje pozdravil novi predsednik Uprave Marko Jazbec, ki je dober teden nazaj prejel še zadnje soglasje pristojne Agencije za zavarovalni nadzor (AZN). V nadaljevanju je član Uprave Jošt Dolničar, ki je družbo vodil do 12. maja, predstavil rezultate poslovanja družbe v letu 2016. Kot smo že poročali, je Jošt Dolničar vodenje družbe prevzel začasno konec avgusta 2016, po razrešitvi dotedanjega predsednika Uprave Zvonka Ivanušiča. 

Skupina Sava Re, ki je v poslovnem letu 2016 združila štiri zavarovalnice v Sloveniji in na Hrvaškem v skupno Zavarovalnico Sava, je lani dosegla rekordnih 40,7 milijona bruto dobička. Neto dobiček je znašal 32,9 milijona evrov, bruto premije pa 490 milijonov evrov, kar predstavlja rezultat, ki je nekoliko presegel načrte. 

Skupščina se je seznanila tudi z drugimi poročili (kot so npr. poročilo NS, poročilo notranjega revidiranja in poročilom Uprave o lastnih delnicah), ter informacija o prejemkih Uprave in članov NS. 

Dividenda 0,80 EUR bruto na delnico, skupna razrešnica članom NS, ločene razrešnice Upravi

Skupščina je z 98,41% glasov podelila skupno razrešnico članom NS, ter z več kot 99 % ločeno podelila razrešnice tudi posameznim članom Uprave. Delničarji so z 99,75 % oddanih glasov za potrdili s strani Uprave in NS predlagano dividendo v višini 0,80 EUR bruto na delnico, ki bo izplačana 20. junija 2017. V nadaljevanju delničarji niso odločali o nasprotnem predlogu malega delničarja Mateja Tomažina, ki je podal nasprotni predlog glede višine dividende v višini 1,00 EUR bruto na delnico, v povezavi z morebitnim nakupom Gorenjske banke s strani družbe.

Ali družba (morebiti) kupuje Gorenjsko banko in kako bo to vplivalo na njene nadaljnje načrte?

Ljubljana, 16. december 2016

Za ogled prispevka iz Poročil na TV SLO 1 z dne 16.12.2016 pritisni TUKAJ ali na sliko.

Izvleček iz članka v časopisu Delo, z dne 17.12.2016, avtorja novinarja Miha Jenko : »Mali delničarji s tožbami proti Banki Slovenije in poslovnim bankam«, z dne 17.12.2016.

Največ pooblastil razlaščencev za vlaganje tožb so po naših podatkih zbrali v društvu Mali delničarji Slovenije (MDS). »Za razliko od VZMD nimamo v našem društvu nobene provizije v primeru uspešne tožbe, ker se nam to ni zdelo primerno za ljudi, ki so že tako v negotovosti. Nam se to zdi oderuško. Z odvetnico smo se dogovorili, da skušamo narediti te tožbe čim cenejše, sodno takso pa mora vsak plačati sam,« je za Delo povedal predsednik društva Rajko Stanković.

Razlaščeni vlagatelji od Banke Slovenije in bank zahtevajo odškodnino v višini knjigovodske vrednosti (pri delnicah s konca leta 2012, oziroma 2013 pri Banki Celje), pri obveznicah pa pričakujejo  poplačilo nominalne vrednosti glavnice, povečano za obresti.

Za ogled Dnevnika TV SLO1 z dne 15.10.2016 ob 19.00 uri kliknite na sliko ali tukaj.

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) v zadnjih dneh z mešanimi občutki spremlja dogajanje, v povezavi z družbo Luko Koper, d.d. Skupščina družbe bo potekala prihodnji petek, 01. julija in čeprav se v Društvu MDS želimo jasno distancirati od ravnanj tako večinskega lastnika kot Uprave in Nadzornega sveta (NS) oziroma predsednice NS, smo pri pregledu letnega poročila Luke Koper za leto 2015 naleteli na izredno zanimiv podatek, katerega nameravamo izpostaviti tudi na sami skupščini Luke Koper, predvsem pa na skupščinah drugih delniških družb. Luka Koper se je v zadnjih dneh pohvalila z doseženimi rezultati, ki so po posameznih kazalnikih nadpovprečno dobri, za kar vodstvu družbe iskreno čestitamo, žal pa pri navajanju kazalnikov o dobičkonosnosti in donosnosti na kapital pogrešamo navedbo, da družba kuje tudi rekord pri stroških dela na posameznega zaposlenega. 

Povprečni mesečni strošek zaposlenca v Luki Koper znaša 3.833,79 EUR. Za primerjavo, v družbi Krka povprečen mesečni strošek zaposlenega znaša 2.551,27 EUR oziroma kar 1.282,52 EUR manj, v družbi Prva Group, ki jo vodi predsednica NS Luke Koper pa povprečni strošek na zaposlenega znaša 2.271,97 EUR oziroma 1.561,82 EUR manj (za celotno povprečno slovensko bruto plačo manj). Glede na nadpovprečne rezultate, ki jih beleži Luka Koper, navkljub visokim stroškom dela, bomo na prihajajočih skupščinah Krke in Gorenja ki bosta potekali 7. in 8. julija, vodstvo družbe povprašali, zakaj njihovi zaposlenci niso deležni tovrstnih prejemkov.

Ljubljana in Koper, 23. junij 2016

Izračun Društva MDS – poziv naj podatke preveri vsak sam

V izogib napakam ali označevanju, da vodimo takšen ali drugačen konstrukt proti družbi ali posameznikom, spodaj prilagamo obsežno analizo za 20 slovenskih družb, v kateri je navedeno število zaposlenih v posamezni družbi, strošek dela, (preračunan) povprečni letni strošek dela na zaposlenega in (preračunan) povprečni mesečni strošek na zaposlenega. Nazadnje je v tabeli prikazana tudi razlika v znesku napram Luke Koper, delež zaposlencev z najmanj univerzitetno izobrazbo ter točne strani letnih poročil, od koder smo zajeli vse navedene podatke. Naziv posamezne družbe vsebuje tudi neposredno povezavo do letnega poročila pričujoče družbe z izjemo letnih poročil za Časnik Finance in družbo Dnevnik, katerih letni poročili so dostopni na AJPESu (za leto 2014). Na ta način si lahko vsak posameznik sam preveri točnost navedenih podatkov in v primeru da smo kje zapisali napačen podatek, se seveda iskreno opravičujemo.

Povprečni strošek zaposlenega v Luki Koper skoraj dvakratnih povprečne bruto plače v Sloveniji

Statistični urad Republike Slovenije za december 2015 navaja, da je povprečna plača v Sloveniji znašala 1.594,93 EUR med tem ko povprečna bruto plača v Skupini Luke Koper znaša 3.095,00 EUR.

V Društvu MDS pozdravljamo nagrajevanje delavcev, vendar pa s tem težko najdemo odgovore za delničarje, ki se obračajo na nas z vprašanji, kdaj bo Luka Koper delila višjo dividendo… 

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Nejc Gole Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 09. jun.. 2016 Stran: 9

Izbris Tožili bi Banko Slovenije in banke 

Ljubljana - S koncem leta se iztekajo zastaralni roki za vložitev odškodninskih tožb zaradi izbrisa podrejenih obveznic in delnic bank, zato so izbrisani lastniki podrejenih obveznic vložili začasno odredbo za ustavitev zastaralnih rokov. Pobudniki iz društva Mali delničarji Slovenije (MDS) in drugi pobudniki, ki jih zastopa Odvetniška pisarna Tamare Kek, so pred ustavnim sodiščem vložili ponovno zahtevo za začasno zadržanje določb zakona o bančništvu, in sicer da se tek zastaralnih rokov zadrži do odločitve ustavnega sodišča oziroma do izteka enega leta od objave odločitve ustavnega sodišča v uradnem listu, so včeraj sporočili iz društva MDS. 

Ustavno sodišče še vedno ni odločilo o pobudah za oceno ustavnosti določb zakona o bančništvu, s katerimi so bile leta 2013 v bančni sanaciji izbrisane vse obveznice in delnice NLB, NKBM, Abanke, Probanke in Factor banke. Ustavno sodišče je prve pobude za oceno ustavnosti dobilo decembra 2013. 

»Pobudniki, ki so na podlagi odločb Banke Slovenije tako rekoč čez noč ostali brez vseh svojih naložb v podrejene obveznice in delnice bank, menijo, da nesprejetje odločitve ustavnega sodišča onemogoča ustrezno sodno varstvo,« so dodali v MDS.