Novice

Za ogled prispevka novinarke Ane Turk iz oddaje DANES na Planet TV z dne 22.05.2013 pritisnite TUKAJ.

Kot strela iz jasnega neba je odjeknila novica, da je na spisku želja države za odprodajo tudi Aerodrom Ljubljana, ki pa je pred najpomembnejšo razvojno investicijo v zadnjih letih. Izgradnja novega potniškega terminala bo omogočila nadaljnji razvoj družbe in slovenskega gospodarstva ter prinašala delničarjem primerne donose. Aerodrom Ljubljana se namreč že zdaj, še posebej v najbolj obremenjenih delih dneva, sooča z nezadostnimi zmogljivostmi obstoječega terminala. Nujnost investicije poudarja zaradi predvidenega naraščanja letalskega prometa v prihodnjih letih, ne le po njihovih napovedih prometa (v obdobju 2013-2017) temveč tudi glede na dolgoročne analize Eurocontrola, letališč, letalskih prevoznikov in proizvajalcev letaI za evropsko regijo.

Ljubljana, 20.05.2013

Kriza tudi priložnost za razvoj

Nadaljnje obratovanje ob nespremenjenih prostorskih in organizacijskih pogojih bi vodilo v stagnacijo razvoja letalskega prometa v Sloveniji oziroma odliv dela potnikov na tuja, predvsem okoliška letališča, kjer se infrastruktura intenzivno gradi in posodablja. Investicija v terminal bo pripomogla k hitrejši gospodarski rasti, večji zaposlenosti, mobilnosti prebivalstva, učinkovitejšemu in cenejšemu pretoku ljudi in blaga, usklajenemu razvoju prometne infrastrukture ter tehnološkemu razvoju.

Za ogled prispevka novinarja Florjana Zupana iz oddaje Poročila ob 17 uri TV SLO 1, kliknite TUKAJ.

Gradbeni stroški najnižje v zadnjih 10 letih

Trenutek za izvedbo investicije je ocenjen kot pravi, ker so cene gradbenih storitev na ugodnejši ravni kot pred nekaj leti, poleg tega pa bo projekt sofinanciran iz nepovratnih evropskih sredstev v višini 14,2 milijona EUR, kar zmanjšuje potrebni finančni vložek in s tem izboljšuje donosnost investicije. Preostali del investicije bo predvidoma zagotovljen iz lastnih virov družbe in s pomočjo bančnih posojil.

Dividende kljub investiciji niso pod vprašajem

Navkljub investiciji v nov terminal pa je dividendna politika predvidena enako kot v predlogu za izplačilo dividend za leto 2012 (dividenda v višini 0,43 EUR na navadno delnico), in bo realizirana tudi v primeru poslovanja z manjšim dobičkom oziroma z morebitno izgubo.

Skupščina delničarjev se bo seznanila s stroški in predvidenim potekom investicije

Društvo MDS je danes uspešno vložilo ražiritev dnevnega reda 38. skupščine Zavarovalnice Triglav, d.d., ki bo potekala 11. junija. Skupaj s sopodpisniki, ki skupaj zastopajo potrebnih 5 % osnovnega kapitala Zavarovalnice Triglv, bo skupščina odločala tudi o dodatni, 5. točki dnevnega reda, ki nosi naslov odpoklic in imenovanje članov Nadzornega sveta (NS). Naj ob tem spomnimo, da je Društvo MDS že vložilo predlog za višjo dividendo in sicer predlagamo, da bi dividenda namesto 1,00 EUR znašala 1,44 EUR (kar je še vedno manj kot tretjina dobička Zavarovalnice Triglav).

Ljubljana, 17. maj 2013

Odpoklic in imenovanje članov Nadzornega sveta

Predlog sklepa 5.1: Skupščina družbe, z dnem 11.06.2013, z mesta člana nadzornega sveta odpokliče:
- mag. Jovan Lukovac,
- g. Aleš Živkovič,
- g. Rok Strašek,
- g. Žiga Andoljšek in
- g. Blaž Šlemic,
ki so bili imenovani dne 14.02.2013, na 37. skupščini družbe, s pričetkom mandata dne 08.04.2013.

Predlog sklepa 5.2: Za člana nadzornega sveta družbe – predstavnika delničarjev se za mandatno obdobje štirih (4) let, ki začne teči z dnem 12.06.2013, izvoli g. Rajko Stanković.

Predlog sklepa 5.3: Za člana nadzornega sveta družbe – predstavnika delničarjev se za mandatno obdobje štirih (4) let, ki začne teči z dnem 12.06.2013, izvoli g. Krešo Šavrič.

Predlog sklepa 5.4: Za člana nadzornega sveta družbe – predstavnika delničarjev se za mandatno obdobje štirih (4) let, ki začne teči z dnem 12.06.2013, izvoli g. Igor Mihajlović.

Predlog sklepa 5.5: Za člana nadzornega sveta družbe – predstavnika delničarjev se za mandatno obdobje štirih (4) let, ki začne teči z dnem 12.06.2013, izvoli g. Goran Gojković.

Predlog sklepa 5.6: Za člana nadzornega sveta družbe – predstavnika delničarjev se za mandatno obdobje štirih (4) let, ki začne teči z dnem 12.06.2013, izvoli g. Milan Tomaževič.

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je kot delničar Zavarovalnice Triglav, d.d. vložilo nasprotni predlog k točki dnevnega reda 38. skupščine delničarjev. Nasprotni predlog se nanaša na delitev bilančnega dobička, kjer Uprava in Nadzorni svet (NS) predlaga delitev dividende v višini 1,00 EUR na delnico, v Društvu MDS pa smo predlagali, da se med delničarje razdeli slaba tretjina celotnega dobička oziroma 1,44 EUR na delnico.

Ljubljana, 14. maj 2013

Delničarje Zavarovalnice Triglav so v preteklem letu prejeli 0,70 EUR bruto dividende na posamezno delnico in skladno s sporočilom za javnost, ki je objavljeno na spletni strani Zavarovalnice Triglav, je družba poslovno leto 2012 zaključila z rekordnim rezultatom in na ravni skupine Triglav presegla poslovni izid leta 2011 za kar 55 %.

Glede na izkazane poslovne rezultate skupine Triglav in pa upoštevaje zaostrenih gospodarskih razmer smo v Društvu MDS ocenili, da je v danem momentu lahko dividenda ključnega pomena za male delničarje, pri tem pa smo v ozir vzeli tudi kontinuiteto poslovanja Zavarovalnice Triglav in predlagali, da se za dividendo nameni le slaba tretjina izkazanega bilančnega dobička, s čimer v nobene primeru ne posegamo v tekoče poslovanje družbe.

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je vložilo nasprotni predlog za 22. skupščino Nove Ljubljanske banke, d.d. (NLB), ki bo potekala 11. junija in se nanaša na menjavo revizorja. Po podatkih Društva MDS, revizijska družba PricewaterhouseCoopers (PWC) neprekinjeno revidira izkaze NLB že od leta 2003 dalje, hkrati pa je to delo opravljala tudi vse od leta 1991 dalje, s prekinitvijo zgolj v letih od 2000 do 2002, ko je revizijo vodila družba KPMG.

Ljubljana, 10. maj 2013

NLB kot največja in najpomembnejša banka v Republiki Sloveniji je v minulih letih 'zapravila' na stotine milijonov evrov davkoplačevalskega denarja, hkrati pa ne delničarji ne širša javnosti nikoli niso bili seznanjeni s kakršnim koli postopkom zoper odgovorne osebe, enako pa tudi revizija banke nikoli ni pokazalo nepravilnosti, kar nakazuje na resen sistematičen problem, ki ga Društvo MDS zaznava v večini slovenskih bank.

Priporočila revizijske stroke so povsem jasna, da je menjava revizorja potrebna po največ 5-7 letih in menjava revizijske ekipe v isti družbi zagotovo ne sodi pod to področje. V Društvu MDS upamo, da bodo tudi revizorske hiše v prihodnje začele prevzemati svoj del odgovornosti, saj je njihovo delo ustrezno nagrajeno, delničarji pa pričakujemo, da bo revizor podal realno mnenje in razkril tudi morebitne nepravilnosti.

Društvo MDS je predlagalo družbe Deloitte revizija, saj izkazov NLB še ni revidirala, hkrati pa ima potrebna znanja in izkušnje, da revizijo izvede na korekten in strokoven način.

TELEVIZIJA SLOVENIJA 1, 06.05.2013, ODMEVI, 22.30

SAŠA KRANJC (voditelj): V Mariboru odmeva napoved vlade, da bo prodala Novo kreditno banko Maribor. Ekonomisti temu ne nasprotujejo, v Društvu malih delničarjev Slovenije pravijo, da se s prodajo ne mudi. Oboji pa od morebitnega kupca pred podpisom pogodbe pričakujejo zaveze in pripravo načrta poslovanja, saj je banka zelo vpeta v občutljivo štajersko gospodarstvo.

Za ogled TV prispevka novinarke Ane Marije Bosak iz oddaje ODMEVI TV SLO1, z dne 06.05.2013 pritisnite TUKAJ ali na sliko.

ANA MARIJA BOSAK (novinarka): Želja države po prodaji skoraj 88-odstotnega deleža Nove KBM za

poznavalce ni veliko presenečenje. Prvi mož te banke Aleš Hauc potrjuje, da se že več mesecev pogaja z možnimi kupci, a tudi danes ne pove, kdo so. 97.000 malih delničarjev, združenih v društvo in začudenih nad izjavo premierke v tujih medijih, pa trenutno s prodajo ne bi hitelo.

RAJKO STANKOVIČ (predsednik Društva Mali delničarji Slovenije): Ker še niso nekateri sistemski koraki narejeni. Tukaj mislim predvsem na slabitve, ki še morajo biti v bilancah, na morebiten prenos slabih terjatev na slabo banko, ker vse to vpliva na ceno, po kateri je možno Novo KBM prodati.

BOSAK: Tudi strokovnjaki prodaji Nove KBM ne nasprotujejo.

Dr. DAVORIN KRAČUN (Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru): Zdaj je prišel tisti trenutek, ko je treba razmišljat o prodaji družinske srebrnine.

BOSAK: A pred prodajo bo treba banko očistiti, predvsem pa se dogovoriti o podrobnostih, kako bo slaba banka delovala.

KRAČUN: Mi niti ne vemo, kakšna je realna vrednost bank, ki se prodajajo. Zato je morebitna prodaja katerekoli banke povezana tudi s konceptom slabe banke.

Po izjavi predsednice Vlade Republike Slovenije, mag. Alenke Bratušek, za sobotno izdajo hrvaškega Jutranjega lista o tem, da je poleg določenih podjetij potrebno prodati tudi kakšno izmed bank, se je v javnosti takoj ustvaril vtis, da je predsednica Vlade v mislih za prodajo imela Novo KBM (v nadaljevanju: NKBM), kjer ima država skupaj s paradržavnimi skladi ta trenutek nekaj manj kot 88 % lastništvo. Razlog za tako velik delež države je sprožitev hibridnih instrumentov v mesecu aprilu.

Ljubljana, 06. maj 2013

Mali delničarji morebitni transparentni prodaji ne nasprotujejo

Mali delničarji morebitni transparentni prodaji NKBM ne nasprotujejo, bo pa skladno z določili Zakona o SDH zadnjo besedo pri tem imel Državni zbor RS, saj klasifikacija naložb še vedno ni bila potrjena in do tedaj za vsako odprodajo premoženja, kjer je RS lastnica več kot 25 % deleža, o tem odloča Državni Zbor.

Za ogled TV prispevka novinarja Gašperja Petovarja iz oddaje Danes na Planet TV z dne 05. maja 2013 kliknite TUKAJ.

Nova KBM je po prepričanju malih delničarjev vredna več kot je to sedaj izkazano na borzi

V zadnjih letih so bile izvedene številne slabitve zaradi tako imenovanih slabih terjatev oziroma kreditov, kar je za posledico imelo tudi 3 dokapitalizacije NKBM, s katerimi se je delež Republike Slovenije in njenih paradržavnih skladov in podjetij iz 50 % ponovno povzpel na 88 %, premoženje malih delničarjev, ki so sodelovali v največji javni dokapitalizaciji v zgodovini Slovenije, pa je skoraj v celoti razvodenelo.

Da bi morebitna ponujena kupnina ob prodaji banke bila lahko čim višja je potrebno narediti še številne korake, ki lahko bistveno vplivajo na doseženo ceno. Realno je pričakovati, da bi morebitni kupec še pred podajo zavezujoče ponudbe želel izvesti skrbni pregled banke in od rezultatov le tega je odvisna morebitna ponujena kupnina oziroma prevzemna ponudba za nakup preostalega deleža tudi od 97.000 malih delničarjev.

Zato v Društvu Mali delničarji Slovenije od vodstva NKBM pričakujemo, da bo še pred morebitnim prodajnim postopkom naredila sledeče:

• na osnovi forenzičnih in drugih preiskovalnih dejanj v zvezi s spornim poslovanjem NKBM na škodo družbe in njenih delničarjev, v preteklih letih po IPO leta 2007 nemudoma vložila nove odškodninske ali kazenske zahtevke zoper vse vpletene in odgovorne in o tem obvestila zainteresirano javnost in delničarje,
• da bo NKBM skupaj z državo odprla posebni fiduciarni transakcijski račun na katerega bi se stekale morebitne izterjane odškodnine iz naslova uspešnega odškodninskega ali kazenskega dokazovanja nepravilnosti pri delu NKBM, po izvedeni javni dokapitalizaciji konec leta 2007,
• da bi se tako natečeni denar neposredno povrnil po končanju večine pravnih postopkov vsem delničarjem NKBM, ki bi bili v KDD vpisani na dan pred morebitno prodajo večinskega državnega deleža NKBM drugemu strateškemu partnerju,
• da NKBM in država jasno povesta kaj bo iz NKBM preneseno na slabo banko in po kakšni ceni, še pred pričetkom prodaje.

Pooblaščenca Društva Mali delničarji Slovenije (Društva MDS), sta na današnji, 19. skupščini družbe Sava, d.d., zastopala nekaj manj kot 100.000 glasov malih delničarjev, kar je na skupščini predstavljalo več kot 6,64 % prisotnega kapitala. Skupščina družbe je potrdila vse predlagane sklepe, vključno z imenovanjem novega člana nadzornega sveta (NS), g. Mira Medveška. Poleg poenostavljenega zmanjšanja kapitala, so delničarji potrdili tudi Letno poročilo za leto 2012, ki je bilo zaznamovano z obširni razdolževanjem celotne skupine Sava.

Bled in Ljubljana, 30. april 2013

Poslovna skupina Sava je v letu 2012 dosegla 192,2 milijona evrov prihodkov

Na sami skupščini je delničarje med drugim podrobno zanimalo tudi kako so potekali posli z Merkurjem in pa če je zoper prejšnje vodstvo bil sprožen kakršen koli postopek, s strani NS družbe, saj iz tega naslova družba beleži slabitev v skupni višini nekaj več kot 70 mio EUR. Žal do tega trenutka ni bila vložene ne kazenska in ne odškodninska tožba zoper bivše poslovodstvo.

Skupina Sava je lani ustvarila 99,3 milijona evrov čiste izgube, medtem ko je ta leto prej znašala nekaj več kot 157 milijonov evrov. Družba Sava je lani ustvarila 49 milijonov evrov čiste izgube, kar je približno tretjina predlanske izgube. Na izgube so večinoma vplivale slabitve finančnih naložb.

Za ogled prispevka novinarja Florjana Zupana iz Dnevnika ob 19.00 uri TV SLO1 pritisnite na sliko ali  TUKAJ.

Vrednost oslabitev na ravni skupine so znašale 85,4 milijona evrov, od česar 52,8 milijona evrov oslabitev odpade na naložbo v Gorenjsko banko, d.d., 24,7 milijona evrov pa na oslabitev naložbe v Abanko Vipa, d.d. Poleg oslabitev finančnih naložb so na dosežen finančni izid vplivali nižji finančni prihodki, predvsem kot posledica zaostrenih gospodarskih razmer in z njo povezano manjšo kupno močjo.

Gumarstvo je v letu 2012 še zadnjič v sestavi Poslovne skupine Sava in je na mednarodnih trgih doseglo 120,2 milijona evrov prihodkov od prodaje. Dejavnost je bila uspešno prodana češki gumarski skupini ČGS, ki se je pogodbeno zavezala ohraniti tudi obstoječa delovna mesta vsaj še naslednjih 5 let.

Turizem je ustvaril 64,8 milijona evrov prodajnih prihodkov, kar je na skoraj enaki ravni kot leto poprej. Upad obiskov slovenskih gostov so uspešno nadomestili z gosti iz tujine, kjer je družba zabeležila 2,8 % rast nočitev. Rast nočitev domačih gostov je bila 1,6 %, kar nekoliko presega povprečje slovenske turistične panoge. In prav turistična divizija naj bi v prihodnje bila ena od dveh gonilnih sil Poslovne skupine Sava.

Dejavnost Nepremičnin je bila prodana Zavarovalnici Triglav, d.d. za 16,7 milijonov EUR.

Družba Sava je lani ustvarila 3,1 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je bilo za 43 % manj kot predlani in za 18 % nad načrtovanimi. Kar 81 % je predstavljala prodaja storitev Save, družbam v skupini. Oslabitve finančnih naložb so na čisti rezultat vplivale v višini 34,5 milijona evrov.

Skupščina sprejela poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala

Osnovni kapital družbe se z dosedanjega zneska, ki znaša 83.751.567,51 EUR, zmanjša za znesek 58.309.716,03 EUR, tako, da po zmanjšanju znaša 25.441.851,48 EUR. Pripadajoči znesek vsake delnice v osnovnem kapitalu bo po njegovem zmanjšanju znašal 12,68 EUR. Sprejem takega sklepa pa ne spreminja razmerij (odstotkov) med obstoječimi delničarji v družbi, saj število delnic ostaja enako, kot pred sprejemom tega sklepa.

Predsednika Društva Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) Rajko Stanković in predsednik Društvo mali delničarji Pivovarne Laško (DMDPL) Dušan Siljan sta danes, 30.04.2013 na predsednico Vlade Republike Slovenije mag. Alenko Bratušek naslovila pismo v katerem sta jo seznanila o pereči problematiki Skupine Pivovarne Laško, ter pismo v vednost posredovala tudi ministru za finance, ministru za gospodarstvo razvoj in tehnologijo ter ministru za kmetijstvo in okolje.

Ljubljana, Laško 30.04.2013

Spoštovana predsednica vlade, mag. Alenka Bratušek,

verjamemo, da vodenje vlade v zapletenih razmerah v katerih se nahaja Slovenija ni preprosto ter zahteva veliko dela na številnih področjih. Pa vendar mislimo, da ste ga sprejeli s polnim zavedanjem položaja, saj je kriza, v kateri se nahaja država, znana več ali manj vsem državljanom. S tem pismom vas želimo opozoriti na nujno ukrepanje tudi na področju, za katerega smo prepričani, da mu zadnje slovenske vlade niso posvečale dovolj pozornosti. Drugače si pač ne znamo, ali pa ne želimo razlagati malomarnega odnosa politike do položaja Skupine Laško, predvsem z vidika lastništva in skrbi za davkoplačevalsko premoženje.
 
Visoka zadolženost skupine je znana širši javnosti. Znano je tudi dejstvo, da je v preteklosti odprodajo ključnega premoženja, kot so delnice Mercatorja, s katero bi družbe lahko znižale dolg do bank upnic na obvladljivo raven, preprečevala prav politika. Hkrati pa se banke upnice, ki so obenem tudi lastnice, med katerimi so najpomembnejše prav banke v javni lasti, z nenehnimi kratkoročnimi reprogrami posojil, aktivno izčrpavajo družbe, ki sicer še vedno uspevajo ustvariti visoke dobičke iz tekočega poslovanja. 

Skupina Laško je bankam upnicam od leta 2010 plačala samo za stroške kratkoročnih reprogramov posojil 2,2 milijona evrov. V istem obdobju jim je odplačala za 80 milijonov evrov glavnic in še 60 milijonov obresti. V državni proračun je v tem času nakazala več kot 330 milijonov evrov različnih dajatev. Ob tem je redno poravnavala tudi obveznosti do dobaviteljev in zaposlenih. Vse to iz tekočega poslovanja, prostega denarnega toka ter dobičkov. Delničarji dividend, kljub tekočim dobičkom, nismo dobili že dolga leta.

Spoštovana gospa predsednica vlade, zelo malo družb poznamo, ki bi bile sposobne ob takem izčrpavanju preživeti toliko časa, zato nas pasiven odnos dosedanjih vlad do reševanja problematike družb skupine prav zaprav šokira. Mali delničarji in nekateri drugi investitorji smo v nakup delnic vložili lasten denar, ki smo ga zaslužili s poštenim delom in nismo bili del tajkunsko - kreditnih špekulacij, kot sedanje, po spletu okoliščin, večinske lastnice banke. Želimo opozoriti tudi, da sta med lastniki skupine tudi paradržavni sklad in mednarodni investicijski sklad s sedežem na Norveškem. Težko bo slovenska vlada prepričala tuje investitorje, da je Slovenija še lahko atraktivna država za vlaganja, če bo po drugi strani ob aktivni vlogi bank v javni lasti do konca izčrpala, razkosala in potem za drobiž odprodala podjetja, ki so sposobna poslovati z dobičkom.

Pritiske za razkosanje in odprodajo po delih skupine, banke upnice v zadnjem času namreč vse bolj stopnjujejo. Vsem, tudi povprečnim ekonomistom pa je jasno, da investitorji ne kupujejo več proizvodnih kapacitet, ki jih je povsod po svetu dovolj, ampak tržne deleže blagovnih znamk. Zato bi samo izjemno slab gospodar pred prodajo sam razpolavljal tržne deleže v vseh segmentih vodilnih blagovnih znamk. Omenjeni pritiski pa se stopnjujejo že do mere, da bi lahko celo špekulirali, da smo na pragu nove bankirsko - tajkunske zgodbe. Morda namreč v ozadju že čaka kak izbranec, ki bi dobil do sedaj uspešne družbe po koščkih praktično zastonj. S takimi poslovnimi odločitvami pa bi veliko denarja izgubile tudi banke v javni lasti, katerih izgube bomo slej kot prej spet pokrivali državljani davkoplačevalci. Zato se mali delničarji Pivovarne Laško lahko počutimo dvakrat oškodovani, če ne celo opeharjeni.

Skupščina Adrie Airways je razpravljala o poslovnih rezultatih leta 2012, prav tako pa je podelila razrešnico Upravi in NS za delo v letu 2012. Zaradi pokrivanja izgube je prišlo do zmanjševanja osnovnega kapitala. Prav tako pa je skupščina izvolili revizorja za leto 2013 ter sprejela spremembe statuta na katere je Društvo MDS preko svoje vodje Petra Marna napovedalo izpodbijanje. Skupščina je sprejel tudi akt o politiki prejemkov članov Uprave ter pravila o določitvi pravic le teh iz delovnega razmerja. Skupščina je potrdila določitev višine plačil za opravljanje funkcije in sejnine članov NS ter članov revizijskih komisij za naslednjih 12 mesecev.

Ljubljana in Brnik, 26. april 2013

Uprava in NS z razrešnico

 Skupščina je v okviru razprave o poslovnem poročilu med drugim ugotovila, da je glede upoštevanja menjalnega razmerja med ameriškim dolarjem in evrom po tečaju 1,28 dolarja za en evro, uprava pod vodstvom Klemna Boštjančiča pravilno napovedala poslovni izid 2012, ki je žal negativen. Z veliko večino pa je bila tudi potrjena razrešnica upravi pod vodstvom Klemna Boštjančiča. Ob tem se nehote zastavlja vprašanje, zakaj ga je NS Adrie Airways sploh razrešil?

Za ogled TV prispevka novinarja Florjana Zupana kliknite tukaj ali na sliko.

Po predstavitvi poročila NS Adrie Airways za leto 2012 sta tako v.d. predsednika uprave Mark Anžur, kot tudi predsednik NS Tone Pekolj napovedala, da bo leto 2013 uspešno in brez izgube. Skupščina je tudi NS podelila razrešnico za preteklo leto.

Poenostavljeno zmanjšanje kapitala

Skupščina je sprejela poenostavljeno zmanjšanje kapitala in dala NS pooblastilo za spremembo statuta. Kljub nasprotovanju malih delničarjev je bil izglasovan sklep, da vsak delničar za 5 obstoječih delnic prejeme 1 novo, kar je že drugo združevanje delnic v zadnjih 2 letih (nazadnje smo bili priča združevanja delnic v razmerju 4 stare delnice za 1 novo delnico).

Politika prejemkov uprave

Objavljenemu predlogu smo v Društvu MDS nasprotovali. Pri prejemkih uprave smo menili, da so priloženi kriteriji nepopolni in zahtevajo dodatne razjasnitve na skupščini. Iz sedaj postavljenih kriterijev namreč izhaja, da je uprava stimulirana že za doseganje plana, smiselno pa bi bilo, da je vsaj polovično stimulirana tudi za preseganje plana. Eden od ciljev plana je tudi odprodaja letal ali oddaja v najem, vendar brez omembe cene in za kaj naj bi bila uporabljena morebitna kupnina. Prav tako pa ni opredeljeno poslovno nepotrebno premoženje, ki naj bi se tudi prodajalo. To je le del pripomb, ki smo jih podali na skupščini.

Za ogled TV prispevka novinarke Ane Turk iz Planet TV kliknite tukaj ali na sliko.

Predlagali smo, da namesto tega skupščina sprejme sklep, da je v primeru pozitivnega rezultata uprava upravičena do 25 % nagrade, vendar nismo bili uslišani.

Izpodbijane spremembe statuta zaradi resne ogroženosti varnostnega protokola

Društvo MDS in še nekaj razpravljavcev je nasprotovalo spremembi statuta, po kateri bi ločili funkcijo vodje operaterstva (Accountable Manager) od uprave družbe.

Peter Marn, vodja OMD Adrie Airways pri Društvu MDS, je napovedal izpodbijanje tega sklepa. Po priporočilih Mednarodne asociacije letalskih prevoznikov (IATA) je ta funkcija povsod v Evropi in svetu povezana s predsednikom uprave ali članom uprave, ki je odgovoren za finance. Le tako je možno sprejeti suvereno odločitev o plačilu morebitnega potrebnega nujnega popravila letala v tujini.