Probanka
Probanka, d.d. - Kontaktni podatki
Komentar Društva MDS na izjave Franca Bobinca in Tomaža Berginca glede 'prijateljskega' vstopa Gorenja v lastništvo ETI Elektroelement, d.d.
GORENJE namesto MERKURJA v lastništvu ETI Elektroelement, d.d., Izlake
Društvo MDS resno dvomi v iskrenost izjave predsednika Gorenja, d.d., in člana nadzornega sveta ETI Elektroelement Franca Bobinca o sklenjeni kompenzaciji z Merkurjem. Zato se upravičeno sprašujemo zakaj Gorenje v obvestilu na SEONET-u štev: INI-1099/10 z dne 13.09.2010 ni kompenzacije omenilo niti z besedico!? Še bolj nenavadno pa je, da je kompenzacijska cena, ki je skoraj enaka knjigovodski (kar kot zastopniki delničarjev ETI Izlake pozdravljamo, smo pa kot delničarji Gorenja zaskrbljeni), saj v poslovnem svetu velja nepisano pravilo, da je kompenzacijska cena vedno bistveno nižja od tržne cene, saj ceno narekuje upnik in ne dolžnik. Tudi komentar mag. Tomaža Berginca, predsednika Uprave ETI, da ga veseli, da je Gorenje kupilo te delnice in hkrati pove, da so le te vinkulirane, kaže, da je z nakupom bil v naprej seznanjen in vstopu »prijateljskega« Gorenja ni nasprotoval, saj sta s tem Uprava in NS obdržala glasovalni ustroj za prihodnje skupščine. Hkrati naj spomnimo, da je z drugimi besedami povedal, da v ETI-jevo lastništvo ne spustijo nikogar (VINKULACIJA), ki ne bo naklonjen trenutni Upravi in NS.
Velenje, Izlake, 14. september 2010
Na zadnji skupščini za prevlado odločilen prav Merkurjev paket
Naj spomnimo, da so prav te delnice na zadnji skupščini ETI-ja (oznaka delnice: EITG) dne 7. julija 2010 je 22.627 delnic ETIG, ki jih je v posesti imel Merkur, zastopal kar vodja pravne službe ETI-ja, kar je na skupščini pomenilo pomembnih 5,76 % glasovalnih pravic. Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je že takrat razpolagal z informacijo, da je nakup teh delnic bil že izveden s terminsko pogodbo. To pomeni, da je Merkur že prodal svoje delnice ETI-ja, (takrat smo le ugibali, da je to bil nakup ETI-ja v sklad lastnih delnic), vendar je njihov prepis zadržal do izteka skupščine. Društvo MDS je tedaj zahtevalo, da se jim odvzamejo glasovalne pravice, a predsedujoči skupščine temu predlogu ni ugodil.
Ali so malim delničarjem na zadnji skupščini »s prevaro« onemogočili sprejemanje pomembnih odločitev?
Na žalost se v Društvu MDS ne moremo znebiti občutka, da so male delničarje na zadnji skupščini želeli peljati »žejne čez vodo«. V kolikor teh glasovalnih pravic ne bi obvladovali »poslušni« pooblaščenci, ki so brezpogojno naklonjeni Nadzornemu svetu in Upravi, bi predstavniki Društva MDS, ob podpori ostalih pooblaščencev delničarjev, imeli pri treh pomembnejših sklepih kar 51,58 % do 53,67 % večino. S takšno večino bi bili izglasovani sklepi o odpoklicu treh članov NS iz vrst kapitala (Kramarja, Bobinca in Lenassija), o odpravi vinkulacije in pripravi vseh dejanj za uvrstitev delnice na borzo (druga dva sklepa (vinkulacija in borza), bi v tem primeru imela zadostno podporo, le predčasni odpoklic ne bi uspel, saj je potrebna kvalificirana kar 75 % večina vseh navzočih).
Ali se v Eti Izlake ponavlja zgodba INGOR-ja? GORENJE gre v 25 mio EUR vredno dokapitalizacijo, a je že zapravilo 1,3 mio EUR za nakup 4,53 % deleža v ETI IZLAKE
V četrtek, 9.9.2010 je Gorenje objavilo pričetek 25 mio EUR vredne dokapitalizacije, ki je uradno pričela teči danes, ko nas je obvestilo o opravljenem nakupu paketa delnit ETI Izlake v višini 1,3 mio EUR.
Ko je Društvo MDS v imenu dveh pooblastiteljev (sedaj le enega, saj so drugega uspeli »začasno« prepričati, da mu bodo v kratkem »uredili odkup po njegovih željah glede cene«), vložilo izpodbojno tožbo na ničnost sklepa o odkupu v sklad lastnih delnic, je v »igro« vstopilo Gorenje Franca Bobinca, člana NS Eti-ja, ki je za eno delnico odštelo kar 57,07 EUR. To le dokazuje vse navedbe Društva MDS o podcenjenosti nakupa v sklad lastnih delnic.
VINKULACIJA VELJA SAMO ZA DELNIČARJE, KI NISO V »STRATEŠKEM INTERESU« NS IN UPRAVE
Probanka
Zaradi delnic Probanke z izgubo
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 28. 05. 2013 Stran: 8
Perutnina Ptuj
Perutnina Ptuj je lani ustvarila za šest milijonov evrov čiste izgube, kar je v veliki meri posledica slabitve naložbe v delnice Probanke.
Skupina Perutnina Ptuj pod vodstvom Romana Glaserja je lani četrto leto zapored končala z izgubo, prvič po več kot 20 letih pa je z izgubo poslovala tudi matična družba. Če je bilo slabo poslovanje v zadnjih letih v veliki meri posledica visokih izgub srbskega Topika, je lani Perutnino Ptuj v šestmilijonsko izgubo pahnila njena naložba v delnice Probanke.
V Perutnini Ptuj so morali oblikovati za kar 9,1 milijona evrov oslabitev 12-odstotnega deleža Probanke, kar nam je včeraj potrdil tudi Glaser. Slabitve so po naših informacijah od Perutnine Ptuj zahtevali celo revizorji KPMG, medtem ko naj bi se v ptujski družbi prvotno želeli temu izogniti. Na to kaže tudi nerevidirano poročilo o poslovanju, po katerem je Perutnina Ptuj lani poslovala z nekaj več kot dvema milijonoma evrov čistega dobička. Kljub visoki izgubi in triodstotnemu padcu prihodkov, ki so se znižali na 139 milijonov evrov, je Perutnini Ptuj uspelo opazneje izboljšati dobičkonosnost poslovanja. Zaradi nižjih stroškov blaga, materiala in storitev se je dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) zvišal za tretjino, na 135 milijona evrov. Kako je lani poslovala Skupina Perutnina Ptuj, še ni znano.
Mermalu gre kot po maslu, Jankoviću po zlu
Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 04. 05. 2013 Stran: 7
Menedžerske družbe
Prve objave poslovnih rezultatov menedžerskih družb za leto 2012 razkrivajo, da se njihove obveznosti niso kaj dosti znižale. Če so nekaterim družbam šteti dnevi, druge, sicer redke, poslujejo vedno bolje in presegajo rekorde.
Velik del slovenskih menedžerjev, ki so se pred leti odločili za prevzem družb, danes le nemočno opazuje, kako se jim finančno nevzdržna konstrukcija podira pred očmi. Redki od njih bankam brez težav poravnavajo obresti na posojila, kaj šele glavnice. Sodeč po prvih objavah rezultatov menedžerskih družb se je v letu 2012 odplačevanje finančnih obveznosti skorajda ustavilo, po drugi strani pa se vrednost njihovega kapitala še naprej znižuje.
Za vratom enaki dolgovi kot pred štirimi leti
Če je skoraj 60 za zdaj še preživelih menedžerskih družb v leto 2009 zakorakalo z več kot 700 milijoni evrov finančnih obveznosti, v veliki večini kratkoročnih, je slika štiri leta kasneje katastrofalna. Po naših grobih ocenah so izpostavljenost zmanjšale za manj kot sto milijonov evrov, in še to predvsem na račun prevzetih družb. Petindvajset menedžerskih družb, ki so včeraj objavile poslovne rezultate za leto 2012, je po visokih izgubah v letih 2009, 2010 in 20ll poslovalo nekoliko bolje. Kljub temu je primerjava pokazala, da jim za vratom visijo domala enaki dolgovi kot pred štirimi leti. Tudi njihov skupni kapital je glede na konec leta 2008 za kar tretjino nižji. Pri tem je treba upoštevati še, da so lani konec svoje poslovne poti med drugim dočakali Primorje Hoiding, FB Investicije Igorja Bavčarja in PSL Storitve (nekdanja lastnica Save), ki so imeli skupno za skoraj 70 milijonov evrov obveznosti.
(Nekdanjim) menedžerjem Probanke zmanjkuje časa
Probanka potrebuje svež kapital, lani z izgubo
Medij: Gorenjski glas Avtorji: Zaplotnik Cveto Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03. 05. 2013 Stran: 11
Delničarji Probanke so na ponedeljkovi skupščini izglasovali dokapitalizacijo v znesku petdeset milijonov evrov.
Kranj - Delničarji Probanke so na ponedeljkovi skupščini sprejeli sklep o povečanju osnovnega kapitala s sedanjih 17,9 na največ 68 milijonov evrov. V ta namen bodo izdali največ dvanajst milijonov novih delnic in jih ponudili vlagateljem po ceni 4,2 evra za delnico, pri tem pa bodo izključili prednostno pravico obstoječih delničarjev. Dokapitalizacija bo uspešna, če bodo vlagatelji do 30. junija vpisali in vplačali najmanj 8,39 milijona delnic v skupnem znesku nekaj več kot 35 milijonov evrov.
Kot je na predstavitvi lanskih rezultatov poslovanja dejal predsednik uprave Bogomir Kos, so v banki lani zaradi zahtev Banke Slovenije po zagotavljanju kapitalske ustreznosti pomembno skrčili obseg poslovanja. Bilančno vsoto so zmanjšali za 126 milijonov evrov ali za več kot desetino, pri tem pa so z 2,24-odstotnim deležem ohranili svoje mesto na trgu in zasedli dvanajsto mesto med bankami v slovenskem bančnem sistemu. Finančna skupina Probanka je leto končala z 51,2 milijona evrov izgube in matična banka z 51,4 milijona evrov, pri tem pa je skupina oblikovala za 60 milijonov evrov oslabitev in rezervacij in banka za 60,6 milijona. Količnik kapitalske ustreznosti je ob koncu lanskega leta za banko znašal 8,33 odstotka in za skupino 8,06 odstotka.
So Kolarjevo odžagali, ker je hotela znižati premije Vzajemne?
Medij: Finance Avtorji: Rednak Andreja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 22. 04. 2013 Stran: 6
Dobiček Vzajemne znižanje premij omogoča, vendar štajerskemu lobiju, kot kaže, vračilo dobička zavarovancem ne ustreza
Bliskovita zamenjava vodstva in popoln prevzem Vzajemne, ki ga izvaja Štajerska gospodarska zbornica iz kroga Romana Glaserja (Perutnina Ptuj, Probanka), še vedno odmevata. Po eni od razlag naj bi Milojka Kolar odletela iz vodstva, ker naj bi hotela dobiček vrniti zavarovancem.
Ali je to res, nismo mogli preveriti, saj se Kolarjeva ni odzvala na vprašanja, nekateri viri iz Vzajemne pa o tem dvomijo. Po drugi strani pa pravijo, da je bilo pod Kolarjevo veliko zdrah, da ni znala ali hotela normalno sodelovati ne z zaposlenimi ne z nadzornim svetom ter da je prepočasi sprejemala odločitve.
Zavarovanci pospešeno uhajajo
Težava naj bi bila tudi, daje Vzajemna lani sredi leta prevečdvignilapremijo dopolnilnegazdravstvenegazavarovanja (za 16 odstotkov oziroma za štiri evre, na 28,62 evra na mesec), kar je poleg večjega dobička povzročilo tudi večji odliv zavarovancev k drugim zavarovalnicam, čeprav so premijo pozneje zvišale tudi te. A lani so bile razmere res negotove - začel je veljati ZUJF, ki je zvišal stroške dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, po drugi strani pa je zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) zniževal cene zdravstvenih storitevza šest odstotkov, kar je na zavarovalnice vplivalo pozitivno.
Poslovanje boljše
Štajerskega prevzema Vzajemne ni
Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 20. 04. 2013 Stran: 8
Tako se očitkov ob zamenjavi vrha zdravstvene zavarovalnice brani prva nadzornica Vzajemne Aleksandra Podgomik. Zanika preusmeritev finančnega toka v Perutnino Ptuj
Zamenjava predsednice uprave Vzajemne, zdravstvene zavarovalnice, Milojke Kolar po dobrem letu - od sredine tega tedna Vzajemno vodi Aleš Mikeln - je še spodbudila očitke o domnevno nečednih namenih tako imenovane štajerske naveze, ki da obvladuje Vzajemno. Njen velikanski proračun, trenutno ga z mesečno premijo 28,62 evra polni 854.225 zavarovancev, je bil že od ustanovitve privlačen kolač za večino uprav. Sodni postopki, ki jih je proti nekdanjima upravama Marka Jakliča in Boštjana Averja sprožila izredna uprava Dušana Kidriča, še niso končani, požirajo pa ogromne denarje zavarovancev. Kako to pojasnjuje prva nadzornica Vzajemne mag. Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice (ŠGZ).
Kako odgovarjate na očitke, da je Vzajemno prevzela Štajerska gospodarska zbornica?
"Takšne ideje širi zavarovanec in predsednik društva Mali delničarji Slovenije Rajko Stankovič in so njegova fikcija. Nikakor ni ŠGZ prevzela Vzajemne, je pa res, da je med njenim članstvom veliko zaposlenih v družbah, ki so članice ŠGZ. Zato se je ŠGZ od nekdaj ukvarjala tudi z zdravstvom. Prek ŠGZ so zaposleni pokazali interes, da želijo v skupščini zastopnikov Vzajemne kandidirati in imeti svoje zastopnike, od 45, ki so jih volili člani iz celotne države, jih je veliko iz Štajerske, 18 jih je iz podjetij, ki so v Štajerski gospodarski zbornici. Zaradi tega se nam ni treba opravičevati. Vzajemno želimo razvojno spodbuditi, da bodo imeli od tega zavarovanci kar največ koristi. Očitki o regijski pripadnosti so zato rahlo smešni."
Koliko so utemeljeni očitki, da je namen preusmerjanje finančnih tokov iz Vzajemne k Perutnini Ptuj?
Štajerski "blitzkrieg" v zavarovalnici
Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 18. 04. 2013 Stran: 8
Vzajemna
Nadzorni svet Vzajemne je včeraj razrešil predsednico uprave Milojko Kolar in na njeno mesto imenoval Aleša Mikelna. Nadzorni svet Vzajemne je včeraj razrešil predsednico uprave Milojko Kolar in na njeno mesto imenoval Aleša Mikelna, ki je do konca letošnjega januarja vodil SwatyComet, izkušenj iz zavarovalništva pa nima. Čeprav so se nadzorniki, ki jih vodi Aleksandra Podgornik, s Kolarjevo dogovorili o sporazumni razrešitvi, bo slednji pripadla odpravnina v višini polovice lanskoletnega zaslužka.
Čeprav se je zamenjava Kolarjeve napovedovala že dlje časa, je včerajšnji hiter manever nadzornikov, ki jih vodi predsednica Štajerske gospodarske zbornice, številne presenetil. Poročali smo že, da Vzajemna zadnje mesece pospešeno izgublja zavarovance, ki množično prehajajo h konkurenci, s čimer se uprava Vzajemne očitno m znala spopasti. Da zavarovalnica pod vodstvom Kolarjeve ni postregla z nobeno razvojno strategijo, so opozarjali tudi zaposleni. Kljub kritikam nad delom Kolarjeve pa včerajšnja akcija nadzornikov marsikomu ne vzbuja dobrega občutka. Že ko je Štajerska gospodarska zbornica, ki jo obvladujejo posamezniki okoli Probanke in finančno izčrpane Perutnine Ptuj, pred leti dobila moč v skupščini Vzajemne in kasneje še v nadzornem svetu, se je pojavila bojazen, da bo Vzajemnin denarni tok, ki ga še vedno ustvarja več kot 800.000 zavarovancev, prisiljen »pomagati« izčrpanemu štajerskemu gospodarstvu.
Probanka
