Nika

Medij: 7 dni Avtorji: Ribič Mirjana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 18. 05. 2011 Stran: 17

Mali delničarji so zdaj le tarča velikih investitorjev.

S trgovanjem na Ljubljanski borzi je bilo mogoče obogateti nekje do leta 1996, ko se je koncentracija moči vrtela okoli nekaj igralcev na kapitalskem trgu. Trgovali so z notranjimi informacijami, ki so bile težko dokazljive. Omenimo samo dve borznoposredniški hiši iz devetdesetih let: Dadas in Nika. Davorin Sadar in Branko Šušteršič, lastnika teh delniških družb sta uvrstila delnice na borzo. Da bi bil insiderski posel popoln, sta oba bila tudi borzna posrednika zase in za svoje stranke. Na nobeni borzi na svetu ni bilo takšne koncentracije moči posameznika skozi različne vloge, ki se izključujejo, konflikt interesov pa je bil imperativ trgovanja. Zato so mah vlagatelji dobili popolnoma izkrivljeno sliko delniškega trga. Menili so,da so lahko uspešni kot japiji. Namesto filozofije, kupujmo delnice, da bi lahko nekaj prihranili za hude čase, je pri nas bila prisotna miselnost: kupujmo delnice, da bomo hitro obogateli. Mali in naivni delničarji so kot japiji menili, da lahko obogatijo. Povsod po svetu so kot ovce, ki sledijo črednemu nagonu, ker nimajo niti znanja niti informacij, ki so pomembne za investiranje. Le redki borzni posredniki tudi dobro svetujejo, če pa že, to tudi dobro zaračunajo. Kako brati podatke podjetja, je najbolj pomembna informacija za male delničarje. Vzemimo primer delnice Nova KBM, ki imajo konstanten padec tečaja, tudi po uvrstitvi delnic na Varšavski borzi. Kdo je lahko profitiral z nakupom delnice? Samo veliki investitorji, ki so delnice kupili po diskontni ceni, mah delničarji te možnosti nimajo, ker nimajo denarja za nakup paketov delnic.

Medij: Finance Avtorji: Smrekar Tanja,Šalamun Andreja Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 28. 07. 2010 Stran: 4

Sodišča nimajo znanj, nadzorniki pa preveč dobre zveze, da bi kdaj za slabo delo tudi plačali, opozarjajo sogovorniki

Podjetja so na kolenih, njihovi upniki ne dobijo denarja, delničarji izgubljajo premoženje. Kaj so počeli nadzorniki, da so poslovodstvom dopustili takšno slabo, morda nezakonito upravljanje družb? Kako lahko člane nadzornega sveta izterjate, da vam plačajo izgube, ki so nastale zaradi jalovega nadzora?

Težko, pravijo naši sogovorniki. Pa ne zato, ker ne bi imeli ustrezne zakonodaje, temveč zato, ker nadzornikov nihče ne zna izterjati, sodniki niso Usposobljeni, povrhu vsega pa svoje naredijo še socialna omrežja oziroma poznanstva, ki varujejo »svoje« nadzornike.

Kar nekaj primerov je, kjer bi lahko pregledali, ali so zaradi morebitnega slabega dela odškodninsko odgovorni tudi nadzorniki:

• Prevent Global, ki izdeluje avtomobilske prevleke, je pred stečajem; ima le enega kupca, Prevent Dev, katerega lastnik Nijaz Hastor seje kot manjšinski lastnik Preventa Globala spri z večinskim lastnikom Jankom Zakeršnikom.
• Prva Vegradova gradbenica Hilda Tovšak je spravila podjetje pred stečaj, ker se je podobno kot nekdanji šef Istrabenza Igor Bavčar in nekdanji prvi mož Pivovarne Laško Boško Srot očitno bolj ubadala z menedžerskim prevzemom podjetja kot s posli. Hkrati je sodelovala, kot je ugotovil urad za varstvo konkurence, v kartelnem dogovarjanju pri avtocestnih poslih. Davkoplačevalci smo jih menda preplačali za tretjino oziroma okoli 2,3 milijarde evrov. Bo moral Vegrad plačati del preplačanih avtocest in kje so bili ob dogovarjanju nadzorniki?
• V Luki Koper že mesece tuhtajo, kako bi odškodninsko tožili nekdanjo upravo Roberta Casarja in morda nadzornike zaradi vrste spornih poslov, tudi nepremičninskih.
• V začetku leta je Intereuropa vložila odškodninsko tožbo proti nekdanji upravi pod vodstvom Andreja Lovšina zaradi spornega vlaganja v logistični center Cehov v Moskvi. Tožba je vredna 37,5 milijona evrov.
• Že leta se vleče tožba Zavarovalnice Triglav proti nekdanji prvi dami Nadi Klemenčič in nekdanjemu prvemu nadzorniku Milanu Maroltu zaradi domnevno spornih oziroma previsokih nagrad. O tožbi mora prvostopenjsko sodišče odločati vnovič, prvič sta bila Klemenčičeva in Marolt oproščena.
• Ali pa denimo Hit: nekdanjega predsednika uprave Nika Trošta tožijo zaradi kupovanja zemljišč po Balkanuza dva milijona evrov. Tožb proti nadzornikom ni.

Medij: Finance Avtorji: Ugovšek Jure Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 09. 07. 2010 Stran: 5

LIGA PRVAKOV Dividendna donosnost slovenskih podjetij je nizka, tudi zaradi krize, ki je prizadela njihove dobičke

Najvišjo dividendo glede na tečaj ima Salus, ki je tako kot lani med lastnike razdelil 40 evrov bruto dividende. To je približno desetkrat manj od vrednosti tečaja delnice na borzi. Razočaral je Telekom Slovenije, ki ima v primerjavi s primerljivimi tujci nizko, triodstotno dividendno donosnost.

Borzne družbe v prvi in standardni kotaciji so letos večinoma že razdelile del bilančnega dobička med lastnike, vsaj tiste, ki so to nameravale storiti. Čakamo le še na skupščino Mercatorja, na kateri bodo lastniki po vsej verjetnosti prihodnji torek potrdili bruto dividendo v vrednosti 7,20 evra (po dogovoru bank lastnic in menedžmenta podjetja). Med pomembnejšimi slovenskimi družbami čakamo še na skupščine Gorenja, Luke Koper, Pivovarne Laško in Iskre Avtoelektrike, a na teh ni pričakovati odločitve o delitvi bilančnega dobička med delničarje.

Salus pridno nagrajuje svoje lastnike

"Primerj ava dividendne donosnosti - upoštevali smo sprejete oziroma predlagane dividende in jih primerjali z včerajšnjim enotnim tečajem oziroma vrednostjo delnice na dan skupščine - pokaže, da imajo najvišjo delnice Salusa, ljubljanskega prodajalca farmacevtskih in medicinskih izdelkov. Tako kot za poslovanje leta 2008 so tudi letos med lastnike za lansko poslovanje razdelili 5,4 milijona evrov od skupno 50,1 milijona evrov bilančnega dobička. Bruto dividenda na delmcoje tako dosegla 40 evrov, del tega - natančneje 15 evrov - pa so med lastnike, kot je pri njih že v navadi, razdelili že januarja letos. Družbo, direktorje Miha Lavrič, lastniško obvladuje menedžment, družba pa odkupuje delnice v sklad lastnih delnic.

Mercator predlaga najvišjo dividendo do zdaj

Medij: Dnevnik Avtorji: M. P. Teme: Mali delničarji  Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 20. 04. 2010 Stran: 27

Ljubljana - Delničarji Nika Železniki bodo na skupščini, ki je napovedana za 19. maj, odločali o izplačilu 1,5 milijona evrov dividend oziroma 41,8 evra bruto za delnico. Glavnino dividend bo sicer dobila dunajska družba Ring International, ki ima v lasti 99,8 odstotka vseh delnic Nika.

Ring International pa bo v vsega dveh letih odplačal kar četrtino vseh stroškov prevzema. V lastništvu Nika je poleg družbe Ring International le še peščica malih delničarjev, ki ni želela sprejeti prevzemne ponudbe.

Medij: Finance Avtorji: Kovač Stanislav Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Komentarji in odmevi Datum: 23. 12. 2009 Stran: 12

O spregledanih tajkunskih zmagovalcih slovenske tranzicije