SID banka

Šušteršičev holding za prevzem oblasti v državnih podjetjih

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Svenšek Katja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 05. 07. 2012 Stran: 10

Predlog zakona o upravljanju kapitalskih naložb ruši dvajset let nastajajoč družbeni dogovor

Ljubljana - Predlog zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH) je spisan in po nekaterih neuradnih informacijah naj bi se z vsebino predloga vlada seznanila že na današnji seji. Predlagana ureditev briše dvajset let nastajajoč dogovor med različnimi družbenimi skupinami, kot so sedanji in bodoči upokojenci, javni uslužbenci, denacionalizacijski upravičenci, žrtve vojnega nasilja in drugi, v korist katerih naj bi država upravljala premoženje. Hkrati predlog zakona upravljanje državnega premoženja postavlja povsem na novo, odnose med prej naštetimi skupinami pa prepušča kaosu. Tako gre pričakovati, da bo spremembi ureditve upravljanja državnega premoženja takoj sledil popoln prevzem oblasti v državnih podjetjih.

S pravnim spačkom do centraliziranega upravljanja desetih milijard

Gorenje z dividendo in novim revizorjem?

Medij: Finance Avtorji: Bertoncelj Mateja,Ugovšek Jure Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 05. 07. 2012 Stran: 9

Lastniki delnic velenjskega Gorenja bodo v poletnih dneh najverjetneje deležni 0,15 evra bruto dividende na delnico. Zapletov, razen v zvezi z novim revizorjem - KPMG je to nalogo opravljal zadnjih 13 let -, na današnji skupščini ni pričakovati.

Uprava in nadzorniki delničarjem pred današnjo skupščino predlagajo, da se 2,4 milijona evrov od 5,5-milijonskega lanskega bilančnega dobička oziroma 0,15 evra bruto na delnico razdeli med lastnike. Pri tolikšni dividendi bi delnica po včeraj šnjempetodstotnem upadu, na 4,75 evra, ponudila 3,2-odstotni dividendni donos. Za revizorja uprava in nadzorniki predlagajo KPMG, društvo Mali delničarji Slovenije pa predlagajo revizijsko hišo Deloitte revizija, saj KPMG revizijo v velenjski družbi opravlja že od leta 1999, kar ni v skladu s priporočili stroke.

Kmalu o Bobinčevem nasledniku?

Spomnimo, po neuradnih informacijah naj bi še ta mesec stekel postopek za imenovanje predsednika Gorenjeve uprave. Zdajšnjemu Franju Bobincu mandat poteče čez leto dni. V Gorenju so to sicer pred časom zanikali in dodali, da se kadrovska komisija nadzornega sveta o začetku postopka še ni odločila.

Posojilo SID banke bodo črpali prihodnje leto

Istrabenz Petrolu “požrl" 190 milijonov evrov

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 07. 04. 2012 Stran: 7

Istrabenz Petrolu "požrl 190 milijonov evrov

Petrol želi na področju naftnih derivatov v Sloveniji zadržati okrog 58-odstotni tržni delež, čeprav ob družbi OMV na naš trg vse bolj odločno vstopajo MOL, Mercatorjev Maxen in prek Hoferja avstrijski FreeEnergyTrading


Vse nedavne akvizicije so prispevale k poslovnemu rezultatu Petrola relativno malo, namreč okrog dva milijona evrov od lanskoletnih 116 milijonov evrov EBITDA," je na včerajšnji tiskovni konferenci v Ljubljani pojasnilo vodstvo Petrola s predsednikom uprave mag. Tomažem Berločnikom na čelu. Lani je sicer skupina Petrol beležila 3,3 milijarde evrov čistih prodajnih prihodkov, kar je največ med vsemi slovenskimi podjetji in 17 odstotkov več kot predlani. Čistega dobička (52,3 milijona evrov) pa je bilo celo za 48 odstotkov več kot predlani, pri čemer so imeli za dobrih 28 milijonov evrov slabitev (od tega zgolj pri naložbi v koprski Istrabenz za 23,2 milijona evrov), a so z nakupi določenih podjetjih dosegli tudi za 42 milijonov evrov pozitivnih finančnih učinkov, od tega dobrih 40 milijonov evrov z nakupom Istrabenzovega deleža v Instalaciji. Za dobrih enajst odstotkov, na 3897 ljudi, se je v Petrolu povečalo tudi število zaposlenih.

 

Podrobno spremljajo konkurente

Prvi mož Petrola Tomaž Berločnik je bil z lanskimi poslovnimi rezultati Petrola vidno zadovoljen, dasiravno je omenil, da so jim slabitve zaradi nakupa približno tretjinskega deleža v koprskem Istrabenzu v zadnjih štirih letih odnesle skorajda neverjetnih 190 milijonov evrov. Še zdaj jim letno plačilo bančnih obresti iz tega naslova odnese enajst do dvanajst milijonov evrov, kar jim dodatno poslabšuje tekoči rezultat. Tudi zato so z lanskim letom naložbo v Istrabenz ovrednotili na 0,1 evra, a v zadnjem objavljenem poročilu je Istrabenz izkazoval 1,5 milijona evrov pozitivnega kapitala, s čimer bi bil Petrolov delež vreden približno pol milijona evrov. Do konca leta 2013 je po Berločnikovih besedah Istrabenz, ki je v postopku prisilne poravnave, tudi na varnem, kar se tiče poravnave njegovih terjatev upnikom.

Na področju prodaje naftnih derivatov ima Petrol s 314 bencinskimi servisi v Sloveniji- 58-odstotni tržni delež, kakršnega želi zadržati tudi v prihodnjih letih. Na Večerovo vprašanje, kako ocenjuje, da Petrol ob družbi (FPA) OMV dobiva močno konkurenco tudi v Molu in Mercatorjevem Maxenu, odgovarja: "Podrobno spremljamo agresivni vstop madžarskega Mola prek nakupa Tuševih črpalk na slovenski trg in podpiramo, da dobi Slovenija na tem področju še tretjega večjega igralca.

 

Mercatorjev scenarij še v Petrolu?

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 04. 2012 Stran: 10

Nadzorni svet Petrola Lahko bi se zgodilo, da bi namesto nadomestnega člana NS zamenjali vse nadzornike

Ljubljana - Nadzorniki Petrola so včeraj predlagali kandidata za novega člana, ki bo v NS nadomestil predsednika uprave Mercatorja Žigo Debe-Ijaka. Po dosegljivih informacijah so izbirali med direktorjem I m pakte Žigom Vrhovcem in Andrejo Kert, ki vodi nadzorni svet SID Banke.


Ljubljanski Petrol, ki ga vodi Tomaž Berločnik, je v začetku marca objavil vabilo k vložitvi kandidature za nadomestnega člana NS te družbe. Prispele kandidature je presojala stalna komisija NS za kadrovska vprašanja in včeraj svoj predlog tudi posredovala nadzornikom.

Po dosegljivih informacijah sta v ožji izbor kadrovske komisije prišla dva kandidata; prvi je direktor Impakte Žiga Vrhovec, ki ga je nadzorni svet že leta 2009 povabil k oddaji prijave za položaj predsednika uprave Petrola. Druga kandidatka pa je nekdanja vodja direktorata za premoženje na finančnem ministrstvu Andreja Kert, ki vodi nadzorni svet SID banke. Predsednik NS Petrola Tomaž Kuntarič kandidatur včeraj ni želel komentirati, delničarji pa opozarjajo, da bodo končno besedo o novem nadzorniku (nadzornikih) imeli delničarji Petrola na majski skupščini.

Projekcija

Medij: Delo Avtorji: Pavlin Barbara Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Posel & denar Datum: 29. 08. 2011 Stran: 34

Skupščina Adrie Airways o dokapitalizaciji

Delničarji Adrie Airways bodo na skupščini 31. avusta odločali o zmanjšanju osnovnega kapitala zaradi pokrivanja izgube, nato pa o povečanju osnovnega kapitala s stvarnimi vložki - konverzijo 38,4 milijona evrov terjatev bank - in o dokapitalizaciji v denarju za 50 milijonov evrov. Poleg tega bodo odločali tudi o podelitvi razrešnice upravi in nadzornikom za lani. Društvo Mali delničarji - skupaj smo močnejši (MDS) je k tej točki podalo nasprotni predlog, saj upravi in nadzornikom ne bi podelilo razrešnice za lani, ker menijo, da slabo poslovanje v lanskem letu ni zgolj posledica težavnih globalnih razmer in upada splošne gospodarske dejavnosti, ampak predvsem neracionalnega poslovanja uprave družbe in sprejemanja poslovnih odločitev. V MDS medtem podpirajo predlagano dokapitalizacijo Adrie, saj je ta nujna za obstoj podjetja, a bodo od vodstva družbe zahtevali dodatna pojasnila v zvezi z prihodnostjo nacionalnega letalskega prevoznika, predvsem glede iskanja tujega strateškega partnerja. Hkrati bodo v društvu na skupščini tudi predlagali, da se v primeru neuspešne dokapitalizacije takoj skliče izredna skupščina, na kateri bodo odločali o nadaljnji usodi podjetja.

 

Zavarovalnica SID za dividende 2,5 milijona evrov

Medij: Dnevnik Avtorji: Bratanič Jan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 24. 08. 2011 Stran: 21

Delničarji SID - Prve kreditne zavarovalnice so na včerajšnji skupščini določili, da se od dobrih štirih milijonov evrov bilančnega dobička za izplačilo dividend nameni 2,57 milijona evrov. Skupščina je hkrati podelila razrešnico tako upravi kot nadzornemu svetu.

Regulator trga nad skrivnostne lastnike MLM

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 18. 08. 2011 Stran: 18

Ljubljana - Zaradi suma usklajenega delovanja in kršitve zakona o prevzemih je po neuradnih informacijah Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) včeraj sprožila postopek nadzora nad ključnimi lastniki Mariborske Livarne Maribor (MLM). Avstrijski družbi Metalka in Ditachmair& Partner ter avstrijski državljan VVolfgang Rainer obvladujejo skupno skoraj 70 odstotkov kapitala MLM in 55,6 odstotka vseh delnic z glasovalno pravico in tako presegajo prevzemni prag.

Noben od posameznih avstrijskih lastnikov prevzemnega praga sicer ne presega, vendar obstaja sum, da gre dejansko za povezane osebe, ki delujejo usklajeno in so tako brez objave prevzemne ponudbe prevzele MLM, ki ima več kot 500 malih delničarjev. Kot smo včeraj razkrili v Dnevniku, se avstrijski lastniki kljub več pozivom SID banke doslej niso želeli razkriti, lastništvo obeh družb pa je zakrito tudi v avstrijskih sodnih registrih. Po nekaterih predvidevanjih naj bi lastništvo Metalke kot največjega lastnika zdaj obvladovala Unicredit, ki je financirala neuspešen poskus menedžerskega prevzema MLM. Prav nejasna lastniška struktura MLM paje tudi eden izmed ključnih razlogov, zakaj SID banka mariborskemu livarju ne želi odobriti državnega poroštva. Glede na slabo finančno sliko MLM, ki ima ob 15 milijonih evrov kapitala skoraj 70 milijonov evrov dolgov, od leta 2008 pa posluje z večmilijonsko izgubo, pa je prikrivanje podatkov o pravih lastnikih še toliko bolj nerazumljivo. Velik del nabavnih in prodajnih poti MLM se sicer odvija prav prek Metalke, vendar zaradi nejavnih bilanc avstrijske družbe ni mogoče izvedeti, koliko dobička MLM dejansko ostane pri njej.

Aleksander Svetelšek na skupščini dobil razrešnico

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 20. 05. 2011 Stran: 9

Mali delničarji nekdanji upravi očitajo, da je povečala izpostavljenost do SCT Berločnik: Slovenija ni zrela za povezavo Petrola in Mercatorja

Ljubljana - Odgovora na vprašanje, kdo vse, če sploh, bo odgovarjal za afero SCT-Petrol-Dušan Korošec, ni prinesla niti včerajšnja skupščina Petrola. Mali delničarji na njej namreč niso uspeli s predlogom, da se nekdanji upravi pod taktirko Aleksandra Svetelška zaradi povečanja izpostavljenosti Petrola do SCT ne podeli razrešnica za delo v letu 2010. Z večino glasov pa so podprli predlog, da se za leto 2010 izplača dividenda v višini 7,50 evra bruto za delnico; skupaj bo Petrol letos za dividende namenil 15,65 milijona evrov, kar je najvišja masa za izplačilo dividend v njegovi zgodovini, je povedal prvi mož Petrola Tomaž Berločnik.


Zahtevo, da se Aleksandru Svetelšku in še dvema članoma uprave (Romanu Dobnikarju in Janiju Živku) ne podeli razrešnica za lani, je že na začetku skupščine vložilo združenje MDS, svoj predlog pa utemeljilo predvsem z afero SCT, ki je na začetku leta z vrha Petrola odnesla Svetelška. SCT Petrolu dolguje nekaj manj kot 12 milijonov evrov, zato delničarje zanima, koliko teh terjatev je zavarovanih ter tudi, »kakšen scenarij pripravlja uprava, če bo šel SCT v stečaj«, je poudaril predsednik MDS Rajko Stankovič.

Pirc-Musarjeva agenciji: Ignoranca javnosti ne bo povečala vaše odgovornosti upravljanja javnega premoženja

Medij: Dnevnik Avtorji: Vukovič Vesna, Rankov Suzana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 19. 11. 2010 Stran: 23

Ljubljana - Temeljni razlog za ustanovitev Agencije za upravljanje kapitalskih naložb je bil prav bolj transparentno upravljanje državnega premoženja, kar zahtevajo tudi smernice OECD. Toda agencija za zdaj deluje veliko manj pregledno kot dosedanji upravljalci državnega premoženja vlada, Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba. Predsednica uprave agencije Dagmar Komar ter člana uprave Danilo Grašič in Marko Golob so se namreč odločili, da javnosti ne bodo pojasnjevali svojih odločitev, kar ni praksa niti vzasebnih družbah z zaprto lastniško strukturo.


Spomnimo, da je Dnevnik pred imenovanjem uprave agencije v državnem zboru in takoj po njenem imenovanju na posamezne člane uprave naslovil prošnjo za razkritje njihovega premoženja in kapitalskih naložb. Najmanj za Danila Grašiča namreč obstajajo indici, da naj bi v preteklosti plemenitil svoje premoženje na kapitalskih trgih na podlagi trgovanja z notranjimi informacijami. Z razkritjem premoženja bi se ovrgli sumi konflikta interesov in morebitnega zasledovanja zasebnih interesov v času opravljanja funkcije na javni agenciji. Toda člani uprave agencije, ki upravlja nekaj milijardno državno premoženje, so prošnjo za razkritje premoženja, kar so v preteklosti denimo naredili ministri in predsedniki političnih strank, zavrnili. V tem tednu smo na agencijo naslovili vprašanja, povezana z dokapitalizacijo Nove Ljubljanske banke in Nove KBM. Banki bi namreč dokapitalizirali z davkoplačevalskim denarjem, obe pa imata tudi druge delničarje, mariborska banka na primer več kot sto tisoč malih delničarjev. Toda na agenciji so našo prošnjo ignorirali.

Predsednica uprave službeno komunicira prek gmaila

NLB - Preplačani delež v Continental banki

Medij: Delo Avtorji: Vili Einspiler Teme: NLB Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 13. 11. 2010
V NLB Beograd leva roka očitno ni vedela, kaj dela desna
Po informacijah, ki jih je pridobilo Delo, predstavlja nepremišljeno kreditiranje družbe za proizvodnjo mesa Agroživ iz Pančeva, ki si ga je privoščila NLB, le vrh ledene gore.
O poslovanju NLB v Beogradu veliko vprašanj in malo odgovorov.
Beograd - Ker želijo naši viri ostati anonimni, ni mogoče izključiti, da njihove informacije niso dobronamerne. Zato smo se obrnili na NLB, da bi zagotovili verodostojnost trditev naših virov, iz pojasnil njihove službe za odnose z javnostmi pa lahko sklepamo, da se NLB ne more pohvaliti z dobrimi naložbami v Srbiji. Irena Oven je pojasnila, da znaša izpostavljenost NLB Skupine v Srbiji malo več kot 600 milijonov evrov, ni pa odgovorila na vprašanje, kolikšen delež je v slabih naložbah.

V NLB niso oporekali virom Dela, da je več oddelkov NLB Beograd, ki so pristojni za kredite, lizing in terjatve, kreditiralo pančevsko družbo, ne da bi vedeli za posle drug drugega. Prav tako niso zanikali informacije, da je NLB kreditirala Agroživ iz Pančeva v znesku 64 milijonov evrov. Na vprašanje, kakšne so sploh možnosti za poplačilo kreditov, glede na to, da je družba končala v stečaju, so odgovorili, da bodo terjatve delno poplačane iz prodaje premoženja, na katerem ima banka vknjiženo hipoteko. Niso pa komentirali naših podatkov, da družba razpolaga z nikakršno stečajno maso, tako da se bo morala NLB za svoj denar najbrž obrisati pod nosom.
NLB je preplačala večinski delež v Continental banki

»Zgodba o uspehu NLB Skupine v Srbiji« se je začela veliko prej, kot je na dan izbruhnila afera družbe za proizvodnjo mesa Agroživ iz Pančeva, ko je policija prijela več kot 20 solastnikov in direktorjev družbe, ki so bili osumljeni zlorabe položaja in pranja denarja. NLB je s ciljem, da bi vstopila na srbski trg, že konec leta 2001 sklenila pogodbo o strateškem sodelovanju s Continental banko v Vojvodini. V NLB so na vprašanje, zakaj so kupili vojvodinsko banko, ki je imela manj kot desetdstotni tržni delež, pojasnili, da je bil vstop na srbski bančni trg takrat možen le z nakupom ene od obstoječih srbskih bank, ker Narodna banka Srbije ni podeljevala licenc za investicije »greenfield«. Na pripombo Dela, da je bila banka, če sodimo po revizijskem poročilu revizijske hiše Deloitte Touche, ki je vsebovalo kar tri strani pridržkov, kapitalsko neustrezna, so pojasnili, da je bila odločitev o nakupu sprejeta na podlagi ocene o potencialu banke, dejstev, ki so bila ugotovljena v opravljenem skrbnem pregledu banke in takratnih tržnih razmer.
V NLB so le delno odgovorili na vprašanje, ali so sklenili posel s Continental banko prek LHB Frankfurt, ki jo je vodil Boris Zakrajšek, in na vprašanje, ali sta pri poslu sodelovali tudi Zürich Inter Finance in Zveza bank Celovec. Pojasnili so, da je NLB lastniški delež v Continental banki pridobila leta 2005 od Republike Srbije in Agencije za sanacijo bank Republike Srbije. Po naših informacijah je NLB leta 2002 pridobila 13-odstotni lastniški delež v Continental banki, pri čemer se ni ozirala na dolgove, ki jih je imela banka do države. Za delež je plačala 34 milijonov tedanjih nemških mark, država pa je dolgove konvertirala v kapitalski delež.
Je bila LHB Frankfurt odgovorna za sumljive posle?

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.