NLB

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič, Vesna Vuković Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 10. 01. 2013

Potem ko sta NLB in Hypo banka upravi Pivovarne Laško predlagali, naj razmisli o prodaji pijačarske dejavnosti, se je za nakup Laškega začela ogrevati širši javnosti neznana belgijska skupina ZBG. Predstavniki skupine, ki je po dostopnih podatkih v lasti nizozemskega milijonarja Franka Zweegersa, se po navedbah naših virov v teh dneh že mudijo v Sloveniji. Več lastnikov Pivovarne Laško nam je včeraj potrdilo, da bodo imeli v naslednjih dneh sestanke s predstavniki ZBG.

Z izjemo tega, da želijo preveriti interes lastnikov za prodajo Laškega, Belgijci lastnikom preostalih podrobnosti še niso predstavili. Tako bo predvidoma šele v naslednjih dneh znano, ali ZBG zanima nakup celotne skupine, pijačarskega dela ali pa je njihov interes povezan zgolj z nepremičninami. Samo Skupina Pivovarna Laško ima namreč v lasti za okoli 150 milijonov evrov zemljišč in nepremičnin, še za okoli milijardo evrov nepremičnin pa ima v lasti Mercator, ki je v četrtinski lasti družb iz Skupine Laško.

Pivovarna Laško je trenutno na borzi sicer vredna vsega slabih 60 milijonov evrov, kar je v veliki meri tudi posledica prezadolženosti skupine. Finančne obveznosti Skupine Pivovarna Laško namreč znašajo visokih 370 milijonov evrov, glavnina posojil pa zapade že konec marca. Čeprav so banke večinske lastnice Pivovarne Laško, večjega interesa za finančno sanacijo skupine doslej niso pokazale, bolj kot prodaja delnic pa jih zanima vračilo dolgov. Skupina ZBG ima sicer tesne poslovne vezi zlasti z nizozemsko bančno skupino ABN Amro in belgijsko finančno skupino Dexia, ki sta v preteklosti že podprli nekatere njene investicije.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 31. 12. 2012 Stran: 3

Janko Medja, prvi moz NLB, za Večer: Druge evropske države za z NLB primerljive banke namenile še precej več denarja

"Ker se je od 26. novembra, ko se je nadzorni svet (NS) NLB odločil za sklic današnje (sobotne, op. a.) skupščine delničarjev in iz previdnostnih razlogov predlagal 375 milijonov evrov vredno dokapitalizacijo, veliko tega spremenilo, in to na boljše, ter je trenutna kapitalska ustreznost zadovoljiva (resda še ne optimalna), uprava in nadzorni svet NLB predlagata umik točke o dokapitalizaciji," je delničarjem rekel Janko Medja, predsednik uprave NLB, ki je menil, da sta bila sklic in predlog dokapitalizacije iz previdnostnih razlogov tehtna, a so določeni ukrepi Banke Slovenije ter ustanavljanje slabe banke zadeve okrog kapitalske ustreznosti NLB izboljšali.

Skupščine se je udeležilo vsega 23,63 odstotka kapitala z glasovalno pravico, a je ta bila sklepčna, po umiku točke o dokapitalizaciji je tudi predstavnik društva malih delničarjev MDS Rajko Stankovič umaknil nasprotni predlog, po katerem prednostna pravica nekaj manj kot dva tisoč delničarjev NLB ne bi bila izključena. Janko Medja je delničarjem pojasnil, da nekateri ukrepi v zadnjem času že prinašajo rezultate, tako na strani zniževanja stroškov, zaustavil se je padec pri nekaterih vrstah depozitov. Nekaj pozitivnih premikov je tudi na področju odnosov z velikimi podjetji (komitenti) in njihovim prestrukturiranjem. Kot odgovor na naše provokativno vprašanje, ali ne bi bilo bolje, da bi država davkoplačevalski denar namesto v NLB in druge državne banke namenila za ustanovitev povsem nove banke, je Medja navedel primer avstrijske banke Hypo, ki je pred krizo imela dvakrat večjo bilanco od skupine NLB, avstrijska država pa naj bi za njeno reševanje namenila od pet do deset milijard evrov, z zadnjimi dokapitalizacijami pa naj bi šlo za NLB okrog ene milijarde evrov državnega denarja, kar je bistveno manj, je pa reševanje NLB (tudi s tako imenovano slabo banko) po mnenju Medje pomembno, ker je to sistemska banka.

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 31. 12. 2012 Stran: 7

Lastniki NLB na sobotni skupščini niso glasovali o predlagani 375-milijonski dokapitalizaciji. Minister za finance Janez Šušteršič je že dan pred skupščino povedal, da država predlog nadzornikov pozdravlja, a po njenem mnenju v tem trenutku dokapitalizacija ni potrebna.

Predsednik uprave NLB Janko Medja je na skupščini povedal, da se je od sklica skupščine pred mesecem dni marsikaj spremenilo. Banka Slovenije je spremenila določene metodologije, ki bodo ugodno vplivale na družbo NLB, manj vpliva bodo imele na skupino, poleg tega je negotovost močno zmanjšala uveljavitev zakona o slabi banki. Banka je sama vstopila v nekaj velikih programov prestrukturiranja slovenskih podjetij in vse navedeno je pozitivno vplivalo na banko. Temeljni kapital banke (Core Toer 1) bo tako po besedah Medje »zadovoljiv«. Ali to pomeni, da se ta ne bo znižal pod sedem odstotkov, ni razkril. Kot smo poročali, bi se pri znižanju kapitala pod sedem odstotkov pogojno zamenljive obveznice co-co, ki jih je v zameno za 320 milijonov evrov posojila prejela država, pretvorile v kapital banke, posledično pa bi država, ki se ji po sklenitvi posla s KBC obeta 86-odstotni delež v NLB, pridobila še večji delež. Da so mali delničarji zadnjič na skupščini NLB, pa je v soboto menil njihov predstavnik Rajko Stankovič, saj da je država že nakazala, da bo do pretvorbe obveznic v kapital prišlo.

Medij: Delo Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Posel & denar Datum: 24. 12. 2012 Stran: 28

Na skupščini delničarjev Nove Ljubljanske banke bodo 29. decembra odločali o povečanju osnovnega kapitala z denarnimi vložki. Na predlog uprave in nadzornega sveta se osnovni kapital poveča z denarnimi vložki za 208,6 milijona evrov z izdajo novih navadnih imenskih prosto prenosljivih kosovnih delnic z glasovalno pravico, ki tvorijo isti razred z že izdanimi delnicami. Povečanje se izvede z izdajo 25 milijonov navadnih imenskih prosto prenosljivih kosovnih delnic z glasovalno pravico. Emisijska vrednost ene nove delnice je 15 evrov. Skupna emisijska vrednost vseh novih delnic pa znaša 375 milijonov evrov. Vse na novo izdane delnice dajejo njihovim imetnikom enaka upravičenja in pravice kot že izdane delnice istega razreda, je zapisano v sklicu. Nove delnice bodo izdane v nematerializirani obliki in vpisane v register pri KDD po vpisu povečanja osnovnega kapitala v sodni register. Prednostna pravica dosedanjih delničarjev do vpisa novih delnic naj se izključi, predlagajo v NLB.

Medij: Kapital Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borzni komentar Datum: 17. 12. 2012 Stran: 8

Precej delnic je poraslo, kar nekaj pa tudi precej upadlo

V Sloveniji je konec leta izredno pestro. Dobili smo novega predsednika države, zgodili so se upori, čakajo nas pokojninska reforma in reforma trga dela, vroče je okoli bank, predvsem NLB in NKBM, ki burita duhove s ponovnimi dokapitalizacijami. Slovenska borza se na to ne odziva, veliko delnic je poraslo (npr. Pivovarna Laško, Telekom, Intereuropa), kar nekaj tudi precej upadlo (npr, Gorenje). Melanholičnosti torej ni zaznati. Nasprotno čez mejo prevladuje optimizem, azijske borze so dosegle najvišji vrh od avgusta lani, pa tudi Dax je na 18-mesečnem vrhu.

Dokapitalizacije bank burijo duhove. Potem ko bo NLB Merkurju odpisala 25 mio EUR terjatev, je pestro tudi okrog njene dokapitalizacije: Društvo Malih delničarjev (MDS) je namreč preko nasprotnega skupščinskega predloga zahtevalo, da zdajšnji delničarji NLB ohranijo prednostno pravico do dokapitalizacijskih delnic NLB po 15 evrov.

Uprava in nadzorni svet NLB za skupščino 29. decembra namreč predlagata, naj stari delničarji nimajo prednostne pravice do nakupa dokapitalizacijskih delnic po 15 evrov. Samo prvi krog. v katerem bi lahko delnice kupili delničarji, bi naj po MDS trajal 30 dni, torej do januarja prihodnje leto. Brez 375 milijonov evrov pa banka na 31. decembra ne bo dosegala vseh kapitalskih ciljev.

Medij: Finance Avtorji: Bertoncelj Mateja,Weiss Monika Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 18. 12. 2012 Stran: 6

Včeraj so državni lastniki podpisali sporazum o večine Letrike, Triglava ni zraven

Razpis za izbiro svetovalca za prodajo naj bi bil objavljen še letos, nezavezujoče ponudbe za nakup naj bi zbirali do marca. Prodaja Iskre Avtoelektrike, ki se bo s 1. januarjem preimenovala v Letriko, bi bila lahko končana do poletja. Kupec bo dolžan dati prevzemno ponudbo, tako da bodo po isti ceni kot veliki delnice lahko prodali še mali delničarji.

Uradnih informacij, kateri izmed delničarjev je član prodajnega konzorcija, včeraj nismo mogli dobiti. Letrika iz Nove Gorice, kjer izdelujejo sestavne dele za avtomobilsko industrijo, ima sicer 1.179 delničarjev. Priprave na skupno prodajo so potekale že nekaj mesecev, kot smo pisali, je nekaj časa kazalo, da skupnega prodajnega konzorcija, ki bi imel večino delnic, ne bo, ker se mu ni želela pridružiti Zavarovalnica Triglav. Ta ima skupaj s skladom, ki ga upravlja, 5,6-odstotni delež Letrike. Konzorcij je zdaj oblikovan brez Zavarovalnice Triglav. Vodi ga Slovenska odškodninska družba, ki ima sama sedemodstotni delež, poleg nje so tu še Modra Zavarovalnica (14,2 odstotka), NLB z 12,2-odstotnim deležem, CBH z 9,9 odstotka (te delnice so zastavljene pri NKBM) in še nekateri manjši lastniki. Skupaj imajo malce več kot 50-odstotni delež Letrike.

Pri zdajšnji borzni ceni za Letriko 25 milijonov evrov

Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 17. 12. 2012 Stran: 9

Ker vladna SLS Radovana Žerjava ne podpira popolnega umika države iz NLB in NKBM. finančni minister Janez Sušteršič napoveduje: Prodajo bomo spet odprli in predlagali čez pol leta ali leto dni. A kaj bo vmes?

Da bo SLS dala rdečo luč Šušteršičevemu predlogu za popolni umik države iz bank, smo napovedovali. Čepravje prav Žerjav kot gospodarski minister odgovoren za konkurenčnost in internacionalizacijo gospodarstva, je bila njegova stranka recimo proti prodaji Mercatorja in nenaklonjena prodaji Ljubljanskih mlekarn francoskemu Lactalisu.

SLS ob živilski industriji ščiti še bančno

In argument SLS, zakaj naj država ohrani kontrolni delež (25 odstotkov plus delnica) v NLB? Vodja poslanske skupine SLS Mihael Prevcje že v sredo dejal, če strnemo, da kontrolni delež državi omogoča ohranitev vpliva na najpomembnejše strateške odločitve v sistemskih bankah - »se pa ne vmešava v tekočo poslovno politiko« in zato pri tem »ne vidimo tako velikih ovir za prevzemnika oziroma strateškega vlagatelja«.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 17. 12. 2012 Stran: 3

NLB in Nova KBM naj bi ze kmalu potrebovali vsaka vsaj 300 milijonov evrov nove dokapitalizacije, ta pa že poteka v Abanki Vipa. Vprašanje, kdo bo vplačal nove delnice, država ali zasebni investitor, povzroča trenja v koaliciji

Koalicijske politične stranke so se znašle v hudem precepu, kar se reševanja kapitalske ustreznosti največjih slovenskih (državnih) bank tiče. Ustanovitvi slabe banke, kamor bi bile prenesene slabe terjatve slovenskih bank in s tem povezani zaseženi lastniški deleži, grozi referendum, zato bo finančno moč naših največjih slovenskih (državnih) bank treba izboljšati zlasti z dokapitalizacijami. Tukaj pa trčimo ob nasprotujoči si stališči: SDS, NSi in Virantova DL so bližje temu, da bi banke dokapitalizirali (ali kupili) tuji investitorji, v SLS pa tudi v DeSUSu pa ne odstopajo od trenutno veljavne koalicijske pogodbe, po kateri bi v NLB in v Novi KBM vsaj 25 odstotkov in ena delnica lastništva ostalo v rokah države, (delnim) prodajam NLB in Nove KBM strateškim lastnikom pa ne nasprotujejo.

Iskanje vplačnikov novih delnic

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 14. 12. 2012 Stran: 9

NLB

Na današnji skupščini NLB bodo lastniki odločali o dokapitalizaciji banke za vsega 1,8 milijona evrov, s katero banka zasleduje zahtevo evropske komisije glede cene delnice. Kot je znano, je bila NLB junija dokapitalizirana po 41 evrov za delnico, zdajšnja dokapitalizacija pa bo potekala po ceni 8,35 evra za delnico, s čimer bodo »lovili« ceno delnice v višini 36,7 evra, ki naj bi bila za Bruselj sprejemljiva. V imenu državnih lastnikov bo o predlagani dokapitalizaciji glasovala država, ki ima za to pooblastilo državnega zbora. Pri vseh ostalih predlaganih sklepih bodo državni lastniki predvidoma brez pooblaščenca. Za odločanje o preostalih sklepih je namreč pristojna Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), ki pa je še vedno brez predsednika uprave. Navedeno pomeni, da agencija ni operativna in na skupščini NLB ne more zastopati države.