Intesa Sanpaolo

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 24. 09. 2010 Stran: 9

Ljubljana - Svet Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je včeraj odločil glede lanske bančne zaplembe delnic Pivovarne Laško in Mercatorja. Gre za morebitno usklajeno delovanje in s tem kršenje zakona o prevzemih.

Znano je, da je ATVP zaradi suma usklajenega delovanja maja letos vzel pod drobnogled osem bank, ki so avgusta lani skoraj sočasno mariborskemu holdingu Infond zaplenile delnice Pivovarne Laško in Mercatorja: poleg Nove Ljubljanske banke in Banke Celje so delnice takrat zasegle še Abanka Vipa, Nova Kreditna banka Maribor, Probanka, Gorenjska banka, Banka Koper in avstrijska banka Hypo, ki so tako postale tudi pomembne solastnice obeh družb; v pivovarni danes skupaj obvladujejo več kot polovico kapitala, v Mercatorju pa imajo skoraj 35 odstotkov kapitala.

Ker so se banke za zaplembo odločile skoraj sočasno, je ATVP posumil, da bi lahko pri tem šlo za usklajeno delovanje, kar pa zakon o prevzemih prepoveduje, zato je proti bankam v primerih obeh podjetij začel postopek. Presojo je, kot so potrdili na ATVP, končal včeraj, odločitev pa še ni znana, saj želi glavni nadzornik finančnega trga s svojo odločitvijo najprej seznaniti vse banke, ki jih je vzel pod drobnogled.

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 07. 09. 2010 Stran: 21

Kakšni so dejanski nameni direktorja Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) Damjana Žuglja, je vprašanje, ki se zastavlja vpletenim ob branju obrazložitve poziva, s katerim je agencija začela postopek proti bankam kot lastnicam Mercatorja in Pivovarne Laško zaradi suma kršitve prevzemne zakonodaje.

Utemeljitev, s katero poskuša ATVP bankam dokazati usklajeno delovanje pri lanskem zasegu delnic Infonda Holdinga in ki jo razkrivamo, namreč tudi pravni strokovnjaki, ki so želeli ostati neimenovani, označujejo za pomanjkljivo in strokovno neutemeljeno. Kljub temu pa je iz neuradnih informacij mogoče slutiti, da name- 1 rava ATVP vztrajati do konca bankam prepovedati uresničevanje glasovalnih pravic do objave prevzema ali zmanjšanja skupnega deleža pod 25 odstotkov Mercatorja in Pivovarne Laško.

Med bankami naj bi veljal sporazum

Agencija ocenjuje, da v lastništvu Mercatorja vsaj od avgusta 2009 usklajeno delujejo NLB, Banka Celje, Gorenjska banka, Abanka Vipa, Nova KBM in Banka Koper, ki skupaj obvladujejo 25,49-odstotni delež, v Pivovarni Laško pa poleg omenjenih bank še Probanka, njihov skupni delež znaša 46,54 odstotka. Očita jim, da brez objave prevzema delujejo na podlagi sporazuma in da je njihov skupni cilj utrditi nadzor v Mercatorju in Pivovarni Laško. S tem naj bi banke kršile prevzemno zakonodajo. Argumenti ATVP za dokazovanje usklajenega delovanja bank v Mercatorju in Pivovarni Laško so skoraj identični, o nijh pa je mogoče resno dvomiti že na podlagi javno znanih dejstev in informacij.

Prvič; agenciji se zdi sporno, da so banke v zgolj devetih dneh avgusta lani skupaj presegle prevzemni prag v obeh družbah. Toda znano je, da je bil aprila lani sprejet zakon o jamstveni shemi, ki je bankam, ki so za svoje poslovanje pridobile jamstva države, prepovedal nadaljnje financiranje menedžerskih odkupov. Poleg tega Infond Holding, ki je imel pri bankah večinoma kratkoročna posojila, teh ob zapadlosti ni mogel poplačati, zato so banke začele po večkratnih neuspešnih pozivih za vračilo posojil vnovčevanje za posojila zastavljenega premoženja, torej delnic Mercatorja in Pivovarne Laško. Ob tem velja posebej opozoriti, da je NLB kot največja kreditodajalka Infonda Holdinga z javnim pozivom lani junija poskušala najti morebitne kupce za deleže v Mercatorju in Pivovarni Laško, s kupnino pa bi nato poplačala posojila Infondu Holdingu. Toda ponudbe so bile neustrezne, zato je NLB kot prva izmed bank upnic po zasegu delnic te avgusta lani prodala na Ljubljanski borzi, kar ji je dovoljevala zakonodaja in kar so predvidele tudi posojilne pogodbe z Infondom Holdingom. Da bi zaščitile svoje interese, so NLB v naslednjih dneh sledile ostale banke, med drugim zato, ker je Infondu Holdingu zaradi insolventnosti že grozil stečaj in ker je začela strmo padati tudi vrednost delnic Laškega in Mercatorja na borzi. Težko je torej sklepati, da je bil interes bank pridobiti nadzor nad vodenjem Mercatorja, ampak zgolj zavarovanje njihovih finančnih interesov. ATVP moti, da so se posojila iztekla skoraj sočasno

Drugič; ATVP banke sumi kršitve zakonodaje tudi zato, ker so v zelo kratkem času skupaj presegle prevzemni prag 25 odstotkov, medtem ko so imele pred tem skupaj zanemarljive deleže. Ob tem je jasno, da banke niso mogle pridobiti manjšega deleža glede na astronomsko posojilno izpostavljenost Infonda Holdinga. Zavarovanje posojil je običajna bančna praksa, v primeru težav pri poplačilu posojilnih obveznosti pa banke v postopke unovčevanja zavarovanj sili tudi Banka Slovenije.

Medij: Reporter Avtorji: Glucks Nenad Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Periskop Datum: 28. 06. 2010 Stran: 10

Z mesta vodilnega v (dobesedno) svojem podjetju se je moral posloviti še eden od razvpitih tajkunov. Bine Kordež je moral na pritisk bank upnic odstopiti s položaja predsednika uprave Merkurja. Za novega šefa Merkurja so nadzorniki imenovali Bojana Knupleža, ki je v svoji poslovni karieri vodil družbo Klemos Lenart, bil je direktor vseh Sonvjevih podjetij na območju nekdanje Jugoslavije, v Merkurju pa je prevzel sanacijo podjetja Bofeks, danes z imenom Big Bang.

Kordež je Merkur vodil zadnjih 12 let, vendar je s svojim pohlepom, podobno kot padla tajkuna Igor Bavčar in Boško Šrot, ogrozil njegovo poslovanje in povzročil škodo, merjeno v milijonih evrov. Menedžerski prevzem po podjetju Merfin, ki ga je skušal izvesti z drugimi vodilnimi v družbi, pri njem pa si je dodelil levji delež, mu ni uspel. Merfinom je res postal dvetretjinski lastnik Merkurja, toda na račun enormnega zadolževanja; skupaj naj bi bila Merfin in Merkur bankam dolžna kar 800 milijonov evrov. Ustavljen je tudi Mercatorjev nakup Merkurjevih trgovskih centrov, kar bi bila dejanska posredna pomoč države tajkunu v stiski. Kordež je skupaj z ostalimi sodelavci s poskusom prevzema uničeval Merkur, tako, da zdaj nima niti tekočih sredstev za poplačilo dobaviteljev. Merfin naj bi šel v kratkem v stečaj, vprašanje je, koliko od dolgovanih 53 milijonov evrov bo uspelo od Kordeža oziroma Merfina uspelo izterjati Savi Kranj Janeza Bohoriča. Slednji je sicer dolgo časa podpiral nebrzdane lastniške apetite prijatelja Bineta Kordeža, ki zdaj grozijo, da bo na koncu pošteno oškodovana tudi Sava.

Medij: Delo Avtorji: STA Teme: Mali delničarjiRubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 05. 06. 2010
Stran: 9

Koper - Delničarji Banke Koper so na včerajšnji skupščini potrdili predlog, da se večji del bilančnega dobička za leto 2009 nameni za izplačilo dividend. Dividenda na delnico tako znaša 12,61 evra bruto, je Banka Koper sporočila na spletni strani Ljubljanske borze.

Banka, ki posluje v okviru italijanske bančne skupine Intesa Sanpaolo, bo tako izplačala dividende v skupnem znesku 6,7 milijona evrov, preostale dobre tri milijone evrov bilančnega dobička pa bo namenila za oblikovanje statutarnih rezerv.

Poleg tega so članom nadzornega sveta, ki so bili izvoljeni kot zunanji strokovnjaki to so Vojko Čok, dr. Borut Bratina in Roberto Civalleri, namenili nagrado za delo v letu 2009 v skupnem znesku 90.000 evrov. Nagrado za lansko delo si je zaslužila tudi šestčlanska uprava, ki ji predseduje Ezio Salvai, a bo o njenem znesku odločil nadzorni svet.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 31. 05. 2010 Stran: 19

Ljubljana - Več sto tisoč slovenskih vlagateljev bo letos ostalo brez dividend. Zaradi rekordnih izgub in prevelikega obsega finančnega dolga številne najpomembnejše slovenske družbe letos ne načrtujejo izplačila dividend, le redke pa bodo svojim delničarjem razdelile višje dividende kot v minulem letu.

Nova KBM, Nova Ljubljanska banka, Zavarovalnica Triglav, Gorenje, Helios, Luka Koper, Pozavarovalnica Sava, Istrabenz, Juteks, Iskra Avtoelektrika, Mlinotest in Intereuropa so le nekatere večje družbe, ki letos svojim delničarjem ne nameravajo izplačati dividend. Teh ponovno ne bo dobila niti večina od okoli pol milijona delničarjev holdingov, ki so nastali iz nekdanjih pooblaščenih investicijskih družb. Glavno besedo o (ne)izplačilu dividend bodo imeli seveda delničarji. Ti bodo namreč o delitvi bilančnega dobička odločali na skupščinah, ki se bodo v večji meri začele odvijati prihodnji mesec.

Vse družbe, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, bodo po neuradnih ocenah letos za dividende namenile manj kot 100 milijonov evrov, od česar večina odpade na Krko in Mercator. Družbi, ki ju vodita Jože Colarič in Žiga Debeljak, bosta namreč letos za izplačilo dividend skupaj namenili kar 64 milijonov evrov oziroma 12 milijonov evrov več kot leto prej. Na tretje in četrto mesto po višini dividend sta se uvrstila Gorenjska banka in Telekom Slovenije. Slednji je za dividende v preteklih letih namenjal najvišje zneske, letos pa naj bi delničarjem izplačal za slabih 20 milijonov evrov dividend. Sedaj že nekdanji predsednik uprave Telekoma Slovenije Bojan Dremelj je sicer vletnem poročilu zapisal, da z letošnjim predlogom za izplačilo dividend »ohranjajo stabilno politiko dividend«, vendar pa velja ob tem omeniti, da bo letošnja dividenda Telekoma predvidoma za polovico nižja kot lani in štirikrat nižja kot v letu prej.

Medij: Dnevnik Avtorji: Sebastjan Morozov Teme: Mali delničarji  Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 19. 05. 2010 Foto: Luka Cjuha

Ljubljana - Ob razkrivanju ozadja privatizacije Splošne plovbe, ki se je končala sredi leta 2007, smo ugotovili, da so se priprave na prodajo na najvišji politični ravni v tajnosti začele že najmanj leto prej. Naši podatki namreč kažejo, da je bil posel približno osem mesecev pred objavo javnega razpisa dogovorjen na vladi.

Že takrat pa se je kot kupec na seji vlade omenjal nemški ladjar Peter Döhle, ki je leto kasneje prek svojega podjetja Döhle ICL postal večinski lastnik Splošne plovbe.

Bajuk z zakamufliranim načrtom seznanil Janšo

Sodeč po naših informacijah je imel pri prodaji državnega deleža Splošne plovbe eno od zelo pomembnih vlog nekdanji minister za finance Andrej Bajuk. Z očitno skrbno pripravljenim načrtom prodaje je Bajuk junija 2006, torej okoli osem mesecev pred objavo javnega razpisa, seznanil tako nekdanjega predsednika vlade Janeza Janšo kot nekdanjega ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka.

Vlada je na seji junija 2006 namreč sprejela sklep o brezplačnem prenosu 43,2-odstotnega lastniškega deleža Splošne plovbe iz Republike Slovenije na Slovensko odškodninsko družbo (Sod). Odločitev so sicer utemeljili z zagotavljanjem sredstev za odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja, za katere skrbi Sod. Toda kot kaže, je bila takšna utemeljitev zgolj pretveza. Dejansko so namreč iskali rešitev za usposobitev Soda za to, da bi od Banke Koper lahko odkupil njen 21-odstotni delež, s čimer bi preprečil nenadzorovano prodajo deleža Banke Koper v Splošni plovbi in posledično prodajo državnega deleža morebitnemu nezaželenemu kupcu. Če namreč na Sod ne bi prenesli državnega deleža, Sod ne bi mogel uveljavljati predkupne pravice na delež Banke Koper.

Banka Koper ima na mizi nemško ponudbo

Medij: Večer Avtorji: Sta Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 11. 05. 2010

Konzorcij štirih bank, ki prodajajo delež v Mercatorju, se z vodstvom trgovske družbe usklajuje o načinu izvedbe skrbnega pregleda Mercatorja, je dejal Uroš Marter, direktor Arkasa, ki posreduje pri prodaji. Postopek se bo verjetno nekoliko zavlekel, tudi zaradi objave Mercatorjeve namere za odkup Merkurjevih trgovin.

V konzorciju bank, ki prodajajo delnice Mercatorja, so po izstopu NKBM in Abanke Vipa še Unicredit banka Slovenije (v lasti ima 8,01 odstotka Mercatorja), matična Unicredit (0,89 odstotka), Gorenjska banka (3,8 odstotka), Banka Koper (2,08 odstotka) in Hypo banka (2,01 odstotka), ki imajo skupaj 17 odstotkov Mercatorja.

Kot je včeraj pojasnil Marter, si omenjene banke prodajo Mercatorja še vedno želijo speljati do konca. "Trenutno se usklajujemo, kako bi zadevo speljali predvsem glede skrbnega pregleda Mercatorja. Pred nakupom se namreč opravi skrbni pregled, kar pa je pri Mercatorju bolj zakomplicirano, ker je javna družba in nima navade razkrivati informacij, ki so potrebne pri skrbnem pregledu," je dejal.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 21. 04. 2010 Stran: 10

Ker vlada obravnava Novo KBM, za razliko od NLB, za njeno odvisno družbo, je moral Mercator objaviti, daje država posredno presegla 5-odstotni lastniški delež v "najboljšem sosedu". Je Banka Celje prodajala Mercator, ker bo celjsko banko prodala NLB?

Nemalo začudeni smo bili, ko je slovenska vlada včeraj v svojem sporočilu zapisala, da bo Mercator obvestila, da je slovenska država skupaj z njenimi odvisnimi družbami presegla 5 odstotni lastniški delež v "najboljšem sosedu".

Šlo naj bi za to, da je Nova KBM, ki je v 42-odstotni lasti slovenske države, sklada Kad in Sod pa sta njena 9-odstotna lastnika, od prejšnjega tedna postala več kot 5-odstotna (natančno 5,24 odstotka) lastnica Mercatorja, predsednik uprave Nove KBM Matjaž Kovačič pa naj bi postal nadzornik Mercatorja.

Toda ob tem se zastavlja vprašanje, zakaj niso tega sporočili lani, ko sta NLB z njeno Banko Celje po zaplembi delnic posojilojemalcu Infond Holdingu postali več kot 15 odstotni lastnici Mercatorja.

Zaradi zagrožene kazni ali namiga?

Namreč, po zakonu o trgu finančnih instrumentov je za kršitelja, včeraj so ujeli zadnji dan roka, zagrožena 25 tisoč evrov visoka kazen (za pravno osebo) in še 4.200 evrov (za fizično osebo), če se teh sprememb ne objavi. Država je v Novi KBM (42-odstotna) kakor tudi v NLB (33-odstotna) največja lastnica - nikjer sicer večinska, a v obeh primerih obvladuje s povezanimi osebami večino lastništva teh dveh največjih slovenskih bank. In zakaj se delež NLB v Mercatorju ne prišteje k deležu NKBM, s čimer bi država bila posredno v "najboljšem sosedu" več kot 16-odstotna lastnica?

Nekateri menijo, da je želela prek dopisne seje vlada morebitnim tujim investitorjem v Mercator - ne gre pozabiti, da štiri banke še vedno prodajajo 16 odstotkov delnic Mercatorja - sporočiti, naj dajo roke stran od največje slovenske trgovske družbe. Irena Ferkulj s finančnega ministrstva pa je sporočila, da NLB pač ni v večinski lasti države in z njo povezanih oseb, kar formalno resda drži.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 18. 03. 2010 Stran: 9

Poslovanje leta 2009

Manj pa so lani kreditirali podjetja - Banka je lani imela 3,2 milijarde evrov bilančne vsote, kar jo uvršča na četrto mesto med slovenskimi bankami

Ljubljana - »Verjamem, da bo kriza še prizadela nekatere sektorje in ni izključeno, da nas lahko doleti kriza v obliki črke W; da bo recesija torej znova zagrozila in da nas čakajo še hude razmere,« je na včerajšnji tiskovni konferenci ob predstavitvi lanskih rezultatov poudaril član uprave banke Unicredit Slovenija Janko Medja.

Po oceni uprave Unicredita se Slovenija »še ni ozdravila prevelike odvisnosti od kreditnih virov iz tujine in se niti ne bo, če ne bo veliko bolj odgovorno in profesionalno dopuščala tujih neposrednih investicij v gospodarstvu. V Sloveniji je namreč premalo akumulacije, po drugi strani pa je videti veliko razlogov za optimizem. Čeprav so določeni dejavniki še zelo negotovi, pričakujem, da bo imelo slovensko gospodarstvo v prihodnje neko stabilno rast,« je poudaril Medja. Predsednik uprave banke France Arhar pa je poudaril, da glavni vzrok za padec gospodarske rasti doma ni le v veliki soodvisnosti slovenskega gospodarstva od izvoznih trgov, zlasti nemškega. »Nam konkurenčnim državam^ ki izvažajo na iste trge, sta se izvoz in uvoz lani zmanjšala od n do 13 odstotkov.

Naloga bank ni upravljanje podjetij