Intesa Sanpaolo

Bajuk pripravil teren za prodajo Splošne plovbe Nemcem dolgo pred razpisom

Medij: Dnevnik Avtorji: Sebastjan Morozov Teme: Mali delničarji  Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 19. 05. 2010 Foto: Luka Cjuha

Ljubljana - Ob razkrivanju ozadja privatizacije Splošne plovbe, ki se je končala sredi leta 2007, smo ugotovili, da so se priprave na prodajo na najvišji politični ravni v tajnosti začele že najmanj leto prej. Naši podatki namreč kažejo, da je bil posel približno osem mesecev pred objavo javnega razpisa dogovorjen na vladi.


Že takrat pa se je kot kupec na seji vlade omenjal nemški ladjar Peter Döhle, ki je leto kasneje prek svojega podjetja Döhle ICL postal večinski lastnik Splošne plovbe.

Bajuk z zakamufliranim načrtom seznanil Janšo

Sodeč po naših informacijah je imel pri prodaji državnega deleža Splošne plovbe eno od zelo pomembnih vlog nekdanji minister za finance Andrej Bajuk. Z očitno skrbno pripravljenim načrtom prodaje je Bajuk junija 2006, torej okoli osem mesecev pred objavo javnega razpisa, seznanil tako nekdanjega predsednika vlade Janeza Janšo kot nekdanjega ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka.

Vlada je na seji junija 2006 namreč sprejela sklep o brezplačnem prenosu 43,2-odstotnega lastniškega deleža Splošne plovbe iz Republike Slovenije na Slovensko odškodninsko družbo (Sod). Odločitev so sicer utemeljili z zagotavljanjem sredstev za odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja, za katere skrbi Sod. Toda kot kaže, je bila takšna utemeljitev zgolj pretveza. Dejansko so namreč iskali rešitev za usposobitev Soda za to, da bi od Banke Koper lahko odkupil njen 21-odstotni delež, s čimer bi preprečil nenadzorovano prodajo deleža Banke Koper v Splošni plovbi in posledično prodajo državnega deleža morebitnemu nezaželenemu kupcu. Če namreč na Sod ne bi prenesli državnega deleža, Sod ne bi mogel uveljavljati predkupne pravice na delež Banke Koper.

Banka Koper ima na mizi nemško ponudbo

Banke v usklajevanjih z Mercatorjem glede izvedbe skrbnega pregleda

Medij: Večer Avtorji: Sta Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 11. 05. 2010

Konzorcij štirih bank, ki prodajajo delež v Mercatorju, se z vodstvom trgovske družbe usklajuje o načinu izvedbe skrbnega pregleda Mercatorja, je dejal Uroš Marter, direktor Arkasa, ki posreduje pri prodaji. Postopek se bo verjetno nekoliko zavlekel, tudi zaradi objave Mercatorjeve namere za odkup Merkurjevih trgovin.


V konzorciju bank, ki prodajajo delnice Mercatorja, so po izstopu NKBM in Abanke Vipa še Unicredit banka Slovenije (v lasti ima 8,01 odstotka Mercatorja), matična Unicredit (0,89 odstotka), Gorenjska banka (3,8 odstotka), Banka Koper (2,08 odstotka) in Hypo banka (2,01 odstotka), ki imajo skupaj 17 odstotkov Mercatorja.

Kot je včeraj pojasnil Marter, si omenjene banke prodajo Mercatorja še vedno želijo speljati do konca. "Trenutno se usklajujemo, kako bi zadevo speljali predvsem glede skrbnega pregleda Mercatorja. Pred nakupom se namreč opravi skrbni pregled, kar pa je pri Mercatorju bolj zakomplicirano, ker je javna družba in nima navade razkrivati informacij, ki so potrebne pri skrbnem pregledu," je dejal.

BANKA KOPER

Datum skupščine: 
04.06.2010 - 13:00
Naslov: 
v sejni sobi Banke Koper, VI. nadstropje, Pristaniška ulica 14, Koper
Status: 
arhivirana

Država prek NKBM krepi lastništvo v Mercatorju

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 21. 04. 2010 Stran: 10

Ker vlada obravnava Novo KBM, za razliko od NLB, za njeno odvisno družbo, je moral Mercator objaviti, daje država posredno presegla 5-odstotni lastniški delež v "najboljšem sosedu". Je Banka Celje prodajala Mercator, ker bo celjsko banko prodala NLB?


Nemalo začudeni smo bili, ko je slovenska vlada včeraj v svojem sporočilu zapisala, da bo Mercator obvestila, da je slovenska država skupaj z njenimi odvisnimi družbami presegla 5 odstotni lastniški delež v "najboljšem sosedu".

 

Šlo naj bi za to, da je Nova KBM, ki je v 42-odstotni lasti slovenske države, sklada Kad in Sod pa sta njena 9-odstotna lastnika, od prejšnjega tedna postala več kot 5-odstotna (natančno 5,24 odstotka) lastnica Mercatorja, predsednik uprave Nove KBM Matjaž Kovačič pa naj bi postal nadzornik Mercatorja.

Toda ob tem se zastavlja vprašanje, zakaj niso tega sporočili lani, ko sta NLB z njeno Banko Celje po zaplembi delnic posojilojemalcu Infond Holdingu postali več kot 15 odstotni lastnici Mercatorja.

Zaradi zagrožene kazni ali namiga?

Namreč, po zakonu o trgu finančnih instrumentov je za kršitelja, včeraj so ujeli zadnji dan roka, zagrožena 25 tisoč evrov visoka kazen (za pravno osebo) in še 4.200 evrov (za fizično osebo), če se teh sprememb ne objavi. Država je v Novi KBM (42-odstotna) kakor tudi v NLB (33-odstotna) največja lastnica - nikjer sicer večinska, a v obeh primerih obvladuje s povezanimi osebami večino lastništva teh dveh največjih slovenskih bank. In zakaj se delež NLB v Mercatorju ne prišteje k deležu NKBM, s čimer bi država bila posredno v "najboljšem sosedu" več kot 16-odstotna lastnica?

Nekateri menijo, da je želela prek dopisne seje vlada morebitnim tujim investitorjem v Mercator - ne gre pozabiti, da štiri banke še vedno prodajajo 16 odstotkov delnic Mercatorja - sporočiti, naj dajo roke stran od največje slovenske trgovske družbe. Irena Ferkulj s finančnega ministrstva pa je sporočila, da NLB pač ni v večinski lasti države in z njo povezanih oseb, kar formalno resda drži.

Unicredit Slovenija krepko povečal posojila bankam

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 18. 03. 2010 Stran: 9

Poslovanje leta 2009

Manj pa so lani kreditirali podjetja - Banka je lani imela 3,2 milijarde evrov bilančne vsote, kar jo uvršča na četrto mesto med slovenskimi bankami

Ljubljana - »Verjamem, da bo kriza še prizadela nekatere sektorje in ni izključeno, da nas lahko doleti kriza v obliki črke W; da bo recesija torej znova zagrozila in da nas čakajo še hude razmere,« je na včerajšnji tiskovni konferenci ob predstavitvi lanskih rezultatov poudaril član uprave banke Unicredit Slovenija Janko Medja.


Po oceni uprave Unicredita se Slovenija »še ni ozdravila prevelike odvisnosti od kreditnih virov iz tujine in se niti ne bo, če ne bo veliko bolj odgovorno in profesionalno dopuščala tujih neposrednih investicij v gospodarstvu. V Sloveniji je namreč premalo akumulacije, po drugi strani pa je videti veliko razlogov za optimizem. Čeprav so določeni dejavniki še zelo negotovi, pričakujem, da bo imelo slovensko gospodarstvo v prihodnje neko stabilno rast,« je poudaril Medja. Predsednik uprave banke France Arhar pa je poudaril, da glavni vzrok za padec gospodarske rasti doma ni le v veliki soodvisnosti slovenskega gospodarstva od izvoznih trgov, zlasti nemškega. »Nam konkurenčnim državam^ ki izvažajo na iste trge, sta se izvoz in uvoz lani zmanjšala od n do 13 odstotkov.

Naloga bank ni upravljanje podjetij

Prodaja Mercatorja bo čudež

Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 18. 03. 2010 Stran: 5

Tako komentira bančnik, kije dvignil roke od prodaje Mercatorja

»Mednarodno se nam manjša ugled. Počakati bi morali, da interesenti za Mercator oddajo zavezujoče ponudbe, in se nato odločiti, ali so sprejemljive ali ne,« komentira član uprave Unicredita Janko Medja odstop Abanke in NKBM iz bančnega konzorcija, ki prodaja Mercator. Je prodaje konec?


Da sta večinsko državna NKBM in večinsko državna Abanka izstopili iz konzorcija šestih bank, ki prodajajo Mercator, je včeraj poročal Dnevnik. V konzorciju zdaj ostaja četverica: Unicredit, Hypo banka Banka Koper in Gorenjska banka. Skupaj je naprodaj še 16 odstotkov Mercatorja začelo seje s 36 odstotki. Ne na Abanki ne na NKBM odstopa ne komentirajo. Neuradno paje eden od vodilnih teh bank povedal, da bi bila prodaja »čudež«.

Medja: Kdo misli na Interese malih delničarjev?

»Uprave bank, ki so odstopile od prodaje Mercatorja, bodo delničarjem morale pojasniti, zakaj, če jim je bila ponujena premija nad borzno ceno,« pravi Medja.

Naprodaj vse manj Mercatorja

Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 17. 03. 2010 Stran: 10

Prodaja najboljšega soseda

V igri so ostale štiri banke, ki ponujajo skupno 16 odstotkov Mercatorja, in štirje zainteresirani finančni investitorji, poleg strateškega, ki čaka svojo priložnost

Ljubljana - Delež Mercatorja, ki ga prodajajo banke, se krči, skrčilo pa seje tudi število zainteresiranih portfeljskih vlagateljev. Po besedah Uroša Martra, direktorja svetovalne družbe Arkas, ki sojo banke najele za organizacijo prodaje delnic, sta od prodaje odstopili še NKBM in Abanka, tako da je v paketu ostalo 16 odstotkov najboljšega soseda, ponujajo pa ga štiri banke: Unicredit - s polovico tega svežnja, Gorenjska banka, Banka Koper in Hypo Alpe-Adria-Bank. Tudi na seznamu investitorjev so ostali štirje.


Spomnimo, da je osem bank začelo prodajati zasežene delnice Mercatorja (v začetku je bil njihov skupni delež 36-odstoten) že sredi novembra lani, od tega šest bank v formalnem prodajnem konzorciju, NLB in Banka Celje pa sta se z njimi usklajevali, da bi skupaj dosegli čim boljši iztržek. Kmalu po tem, ko so v javnost pricurljale informacije, da je najvišjo ceno za Mercator ponudil hrvaški Agrokor, ki je po nepotrjenih, a zanesljivih informacijah izbranec slovenskih podružnic tujih bank (posebno banke Unicredit), sta od ponudbe odstopili NLB in Banka Celje, zdaj pa, kot rečeno, še drugi dve banki, ki sta v solasti države. Odstop je bil pričakovan, saj prodaja Mercatorja Agrokoru ne bi bila politično oportuna in najbrž ne bi prestala javne presoje.

Ožji krog potencialnih kupcev Mercatorja še ni znan

Medij: Večer Avtorji: Damijan Toplak Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 03. 03. 2010

Banke prodajalke deleža v Mercatorju šele pregledujejo seznam družb, ki naj bi kmalu opravile skrbni pregled Mercatorja; zanj bo Mercatorjeva uprava predvidoma zaprošena v naslednjem tednu

Četudi so včeraj v Dnevniku poročali, da naj bi že bili znani štirje finalisti - finančni skladi Advent International, Bain Capital, Mid Europa in Warburg Pincus, ki naj bi se potegovali za nakup 21-odstotnega lastniškega deleža v Mercatorju, pa je Uroš Marter iz družbe Arkas, ki vodi prodajo omenjenega lastniškega deleža, včeraj to informacijo za Večer zanikal. Povedal je namreč, da še ni nič potrjeno in da so bili oblikovani zgolj predlogi, kdo naj bi opravil skrbni pregled Mercatorja.


Po besedah predstavnika Arkasa ima še vseh osem interesentov, ki so do 8. februarja oddali nezavezujočo ponudbo, možnost oddati tudi zavezujoče. To velja tudi za strateške investitorje, neposredne konkurente Mercatorja. Sicer pa je Uroš Marter napovedal, da bodo upravo Mercatorja predvidoma šele naslednji teden zaprosili za skrbni pregled družbe ter da imena tistih, ki naj bi opravili ta skrbni pregled in se očitno že pojavljajo v javnosti, po njegovem niso nujno točna.

Debeljak: "Nihče nas ni prosil za skrbni pregled"

Medij: Večer  Avtorji: Damijan Toplak Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 02. 03. 2010
 
Skrbni pregled opravili za morebitno dokapitalizacijo, predstavnik bank prodajalk petinskega deleža v Mercatorju pa zanj še ni zaprosil. Kljub težavnim gospodarskim razmeram bodo nadaljevali širitev poslovanja in prevzeme na trgih jugovzhodne Evrope
 
Težkim gospodarskim razmeram navkljub - ne le v Sloveniji, ampak še posebno na trgih držav jugovzhodne Evrope, kjer je prisoten - je Mercator lani dosegel solidne poslovne rezultate. Prihodki skupine (2,64 milijarde evrov) so upadli za 2,4 odstotka glede na predlani, brez tečajnih razlik (zlasti v Srbiji) pa bi imeli celo 0,6-odstotno rast prihodkov. Čistega dobička (21,1 milijona evrov) je bilo manj za 48,2 odstotka. Letos naj bi se prihodki (ob koncu preteklega leta je Mercator vstopil tudi na trga Bolgarije in Albanije) okrepili za štiri odstotke, na 2,75 milijarde evrov, čistega dobička (21,9 milijona evrov) pa naj bi bilo podobno kot lani, pri čimer prevzem hrvaškega Getroja še ni upoštevan. Število zaposlenih, predvsem zaradi širitve poslovanja na tujem, naj bi z 21.400 letos povečali na blizu 22.200.

Debeljak in Šega okoli Mercatorja gradita obrambne okope pred Agrokorjem

Medij: Poslovni dnevnik  Avtorji: Vesna Vuković in Primož Cirman Teme: Mali delničarji  Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 01. 03. 2010
 
Ljubljana - Uprava in nadzorni svet Mercatorja sta včeraj izpeljala prvi obrambni manever, povezan z
Agrokorjevo ponudbo za odkup 21 odstotkov delnic največje slovenske trgovske družbe v lasti bank in napovedjo poznejšega prevzema Mercatorja.
 
Mercator, ki ga vodi Žiga Debeljak, včeraj v nasprotju z napovedjo s finančnega koledarja ni objavil poslovnega poročila za lansko leto. S tem je kandidatom za nakup deležev od bank, ki se ne bodo uvrstili v drugi krog prodaje, torej tudi Agrokorju, onemogočil natančnejši vpogled v poslovanje družbe v zadnjih treh mesecih lanskega leta.
 
Družba namreč včeraj v nasprotju s časovnico s koledarja finančnih objav ni objavila revidiranega letnega poročila Mercatorja na ravni družbe in skupine za lansko leto. Delničarjem in javnosti so tako v Mercatorju razkrili le povzetek revidiranega letnega poročila skupine in družbe, celotno letno poročilo, ki ga je nadzorni svet na čelu z Robertom Šego sicer že sprejel, pa nameravajo objaviti v zakonskem roku, torej do konca aprila.

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.