Intesa Sanpaolo
Vlagatelji z 2,4 milijarde evrov premoženja na trgovalnih računih domačih borznih družb
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 26. 06. 2012 Stran: 8
Lani so domači borzni posredniki ostali brez skoraj 11.000 strank - Vedno več trgovanja na frankfurtski in newyorški borzi
Ljubljana - Premoženje vlagateljev, ki imajo pri kateri od domačih borznoposredniških družb odprt trgovalni račun, seje zgolj v minulem letu skrčilo za več kot pol milijarde evrov, na 2,4 milijarde evrov, samo v minulem letu pa je svoj trgovalni račun zaprl vsak sedmi vlagatelj.
Večji del lanskoletnega padca vrednosti premoženja je posledica znižanja tečajev na Ljubljanski borzi in na trgih jugovzhodne Evrope, dodatno pašo imele negativen vpliv tudi vedno težje gospodarske in socialne razmere v državi. Številni mali delničarji so se namreč lani prav zaradi izgube zaposlitve in znižanja prejemkov odločili za prodajo svojih finančnih naložb, dodaten negativen vpliv pa je imel tudi propad številnih slovenskih podj etij, pri katerem je več deset tisoč delničarjev ostalo brez vsega premoženja. Koliko izgub so lani utrpeli slovenski vlagatelji, ni mogoče izvedeti, saj številni sploh nimajo odprtih trgovalnih računov oziroma imajo trgovalne račune odprte pri bankah, ki natančnih podatkov ne razkrivajo tako kot borznoposredniške družbe.
Upad števila vlagateljev
Vojku Čoku za bančni nadzor 50 tisočakov neto
Medij: Finance Avtorji: M.W. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 20. 06. 2012 Stran: 6
Banka Koper bo skoraj celoten bilančni dobiček s konca leta 2011, bilo ga je 5,3 milijona evrov, namenila za izplačilo dividend; v statutarnih rezervah ga bo ostalo 3.245 evrov. Večino dividend, za 5,17 milijona evrov, si bo do konca julija izplačala italijanska Intesa Sanpaolo kot 97,5-odstotna lastnica banke. Elektro Primorska bo kot 0,66-odstotni delničar dobil malo manj kot 35 tisoč evrov dividend, pol manj bo dobil Kraški vodovod Sežana kot 0,3-odstotni delničar. Mali delničarji imajo še 1,56 odstotka banke. Trije zunanji nadzorniki Banke Koper bodo do konca julija prejeli nagrade za delo v minulem letu. In sicer nekdanji dolgoletni prvi mož banke Vojko Čok je dobil 50 tisoč evrov neto nagrade, Borut Bratina in Roberto Civalleri pa po 20 tisočakov bruto. Banka je lani na konsolidirani ravni po plačilu davka na dohodek (4,3 milijona evrov) izkazala 17,9 milijona evrov čistega dobička, kar je več kot predlanskim (17,5 milijona).
Banka Koper
Datum skupščine:
19.06.2012 - 13:00
Naslov:
v sejni sobi Banke Koper d.d., Pristaniška ulica 14, VI. nadstropje.
Vir objave:
SEONET z dne 18.05.2012, objava GM-85/12
Status:
arhivirana Najbolje plačani menedžerji lani z najmanj 21 milijoni prejemkov
Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik/ Gospodarstvo Datum: 07. 05. 2012 Stran: 1 in 17
Ljubljana - Najbolje plačanih sto slovenskih menedžerjev, ki so že razkrili svoje lanskoletne plače, je v letu 2011 skupno prejelo 21,1 milijona evrov bruto prejemkov, v povprečju pa je vsak med njimi dobil 17.600 evrov bruto na mesec.
Po prvih objavah letnih poročil slovenskih družb je na vrhu lestvice najbolje plačanih slovenskih menedžerjev predsednik uprave Krke Jože Colarič. Ali mu bo prvo mesto uspelo ohraniti tudi po tistem, ko bodo letna poročila objavile vse družbe, za zdaj še ni znano.
Za uvrstitev na lestvico najbolje plačanih slovenskih menedžerjev leta 2011 je bilo tokrat potrebno najmanj 147.000 evrov bruto prejemkov. To je sicer nekoliko manj kot v minulih letih, vendar pa številne velike gospodarske družbe še vedno niso javno objavile svojih letnih poročil, zaradi česar so zaslužki njihovih vodilnih kadrov še vedno poslovna skrivnost.
Colarič na vrhu lestvice zamenjal Zidarja in Črnigoja
Največ bruto prejemkov med vsemi slovenskimi menedžerji, ki so že razkrili te podatke, je imel lani Jože Colarič, ki je za vodenje Krke prejel 659.000 evrov bruto. Colariča na vrh lestvice najbolje plačanih slovenskih menedžerjev sicer ni uvrstila rast njegovih prejemkov (v primerjavi z letom 2010 so bili višji za 13.000 evrov), temveč propad nekaterih podjetij. V zadnjih letih sta namreč vrh lestvice zasedala Ivan Zidar in Dušan Črnigoj, vendar pa je SCT lani končal v stečaju, Črnigoj pa se je umaknil z mesta predsednika upravnega odbora Primorja.
Na drugem mestu Colariču z 521.000 evri bruto prejemkov sledi član uprave Krke Aleš Rotar, na tretjem mestu pa je z le nekaj manj kot pol milijona evrov bruto prejemkov generalni direktor Scania Slovenija Harald Woitke. Deseterico najbolje plačanih slovenskih menedžerjev, ki so imeli lani skupno štiri milijone evrov bruto prejemkov, zaokrožujejo še člana uprave Krke Zvezdana Bajc in Vinko Zupančič, nekdanji predsednik uprave Save Janez Bohorič, predsednica uprave Probanke Romana Pajenk, nekdanja člana Savine uprave Vinko Perčič in Emil Vizovišek ter glavni izvršni direktor SKB Andre-Marc Prudent. Podobno kot v preteklih letih tudi letos na lestvici tako prevladujejo direktorji farmacevtov, bank, zavarovalnic in holdingov, medtem ko se je na lestvico uspelo uvrstiti le redkim predsednikom in članom uprav proizvodnih podjetij. Še najvišje sta med slednjimi prišla direktor Cinkarne Celje Tomaž Benčina in generalni direktor Pivovarne Laško Dušan Zorko, ki plačo prejema tudi v Pivovarni Laško.
Družbe v izgubi, menedžerji na vrhu plačne piramide
Nova razdelitev moči v kranjski Savi?
Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 18. 04. 2012 Stran: 9
Reševanje finančnih zagat V prihodnjih dneh naj bi bila znana usoda celjskega Finetola - Bodo banke privolile v prostovoljno poravnavo Maksime Investa?
LJUBLJANA - V prihodnjih dneh bo predvidoma znano, kdo je kupec štirih odstotkov holdinga NFD, ki jih je domnevno Banka Koper v ponedeljek zaplenila celjskemu Finetolu in jih na borzi prodala za zdaj še neznanemu investitorju.
Informacijo, da je Banka Koper zaplenila Finetolu skoraj štiri odstotke holdinga NFD, je v sredo objavil časnik Dnevnik, v celjskem Finetolu in v Banki Koper pa je niso zanikali. »Politika banke je, da se v primeru nevračila posojil poplača z zastavljenim premoženjem,« so na naše vprašanje načelno pojasnili v Banki Koper. Bolj konkreten je bil predsednik NS Finetola Matija Kolar: »Sodeč po številu delnic holdinga NFD, ki so zamenjale lastnika, je res bil zaseg ene izmed bank upnic. Več bo nedvomno znano jutri ob vpogledu v delniško knjigo NFD Holding,« je pojasnil.
Matija Kolar je tudi finančni direktor Maksime Investa, ki je v začetku marca razglasila insolventnost in se v tandemu s celjskim Finetolom z bankami upnicami že nekaj časa pogaja o prostovoljni poravnavi. Po nekaterih informacijah so menda banke pogajanja že prekinile, to pa je Kolar včeraj zanikal, saj da pogajanja še niso dokončno propadla. »Delamo vse, kar je v naši moči, da predlagana prostovoljna poravnava uspe. Družba v tem trenutku nima druge alternative za dolgoročni obstoj,« je včeraj pojasnil Kolar.
Izguba. V četrtek bodo nadzorniki kranjske Save potrjevali letno poročilo za leto 2011. Po nekaterih neuradnih informacijah bo izguba znova zelo velika (leta 2010 je dosegla 100 milijonov evrov), glavni razlog zanjo pa naj bi bila slabitev deleža v Abanki, v kateri je Sava skoraj četrtinska lastnica.
Šest novih nadzornikov in višja dividenda
Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan,U. E. Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 31. 03. 2012 Stran: 9
Po četrtkovem odstopu celotne uprave Mercatorja pod vodstvom Žige Debeljaka je bilo na včerajšnji skupščini delničarjev že imenovanih šest povsem novih nadzornikov
Članici uprave Pivovarne Laško Marjeta Zevnik in Mirjam Hočevar, Rok Rozman (prokurist v Unicreditu Slovenija), Boris Galič (Allianz Zagreb), Zdenko Podlesnik (iz kroga družb NFD) in dr. Matej Lahovnik so bili na včerajšnji skupščini delničarjev Mercatorja - dan po odstopu celotne Mercatorjeve uprave - imenovani za nove nadzornike s strani kapitala. Ob njih bodo v nadzornem svetu po novem namesto šestih le še trije predstavniki zaposlenih. Skupščine se je sicer smelo udeležiti le 73,38 odstotka kapitala, saj NLB z Banko Celje, Nova KBM, Abanka Vipa, Gorenjska banka in Banka Koper še zaradi predlanske odločbe ATVP niso imele glasovalnih pravic, skupščine pa so se udeležili imetniki 66,69 odstotka delnic z glasovalno pravico. Na skupščini je krog lastnikov okrog Pivovarne Laško, banke Unicredit in družb NFD obvladoval tri četrtine prisotnih glasov, zato je Rajko Stankovič iz društva Mali delničarji Slovenije menil, da bi te družbe morale zaradi domnevnega usklajenega delovanja na skupščini podati tudi prevzemno ponudbo za Mercator.
Višja dividenda, uprava brez odpravnin
Druga pomembnejša točka včerajšnje skupščine pa je bila, da se med delničarje namesto s strani uprave v odstopu in prejšnjega nadzornega sveta predlaganih 4,5 evra bruto dividende na delnico (prvotni predlog je bil celo zgolj tri evre) na predlog družb skupine Pivovarne Laško nameni šest evrov bruto dividende na delnico ali 22,6 od skupno 28,8 milijona evrov bilančnega dobička. Uprava Mercatorja pod vodstvom Žige Debeljaka predlogu ni ugovarjala; je pa svoj ponujeni odstop že predtem pojasnila z besedami, da se je zgodil po tehtnem premisleku, ker se je očitno omajalo zaupanje nekaterih večjih lastnikov do te uprave. Čas odstopa pa po Debeljakovih besedah naj ne bi bil povezan s samo včerajšnjo skupščino delničarjev, ampak so čakali, da se zaključi prejšnji krog prodaje večinskega deleža Mercatorja članov konzorcija. Upravi, ker je odstopila, tako Debeljak, niti ne pripadajo odpravnine, imajo pa v skladu s svojimi pogodbami o zaposlitvi šestmesečni odpovedni rok, ki pa so ga v korist družbe tudi pripravljeni skrajšati. Predstavniki lastnikov na skupščini, tudi novi nadzorniki Mercatorja s strani Pivovarne Laško in Unicredita, so bili različnih mnenj o nujnosti čimprejšnjega sklica seje novega nadzornega sveta, a verjetno se bo nekoliko počakalo tudi zaradi iskanja primernih kandidatov za vodenje ene največjih slovenskih gospodarskih družb.
Revizija zaradi prevzemne namere
Cerkveni finančni polom ni le posledica T-2, ampak brezglavega zadolževanja
Medij: Dnevnik Avtor: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika/oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 20.03.2012 Stran: 17
Če je ljubljanski nadškof Anton Stres minuli teden izjavil, da je za propad več kot pol milijarde evrov težke finančne piramide, ki jo je z bančnimi posojili zgradila mariborska nadškofija, kriva predvsem postavitev lastnega optičnega omrežja operaterja T-2, kiji cerkvena holdinga nista bila dorasla, pa podrobnejši pregled njunega dolgoletnega poslovanja kaže, da je vse prej kot tako.
Obsežnih sredstev, ki sta jih Zvon Ena Holding in Zvon Dva Holding potrebovala za nakupe in prodajo številnih naložb po Sloveniji, jugovzhodni Evropi in tudi Argentini, namreč nista dobila pri svojem večinskem lastniku - posredno Nadškofiji Maribor - ampak sta si jih v času debelih krav večino izposodila pri državnih bankah. Čeprav sta v rokah držala velik kos slovenskega gospodarstva in bila hkrati dolgoročna delničarja Heliosa, Cinkarne Celje, Steklarne Rogaška, TKK Srpenice in vrste drugih družb, pa pri bankah začuda nista izposlovala dolgoročnih posojil, temveč le kratkoročna, ki sta jih nato vsako leto podaljševala.
Finančna piramida se je podrla kot hišica iz kart
Dokler so indeksi na borzah rasli in dividende od naložb redno pritekale, holdinga nista imela težav s plačevanjem večmilijonskih obresti, vsaj Zvon Ena Holding pa je del ustvarjenih dobičkov izplačeval tudi svojim delničarjem.
Ko je udarila finančna in gospodarska kriza in mnoga podjetja niso bila več sposobna izplačevati dobičkov, s katerimi bi lahko holdinga vračala obresti, kaj šele glavnice posojil, pa sta zašla v hude likvidnostne težave.
Čeprav je osrednji indeks Ljubljanske borze od leta 2007, ko sta kupila večje pakete delnic Heliosa, Cinkarne Celje in Tovarne olja Gea, do začetka leta 2009 izgubil kar 70 odstotkov vrednosti, pa sta holdinga svoje naložbe prevrednotila in razglasila insolventnost šele januarja 2011. Ko je sodišče letos po več kot letu dni zavlačevanja le presekalo njuno agonijo in ju poslalo v stečaj, so posledice jasne: okoli 65.000 delničarjev je ostalo brez premoženja, lastništva številnih (tudi finančno izčrpanih) velikih družb so se znašla na prepihu, mariborska nadškofija je zaradi lastnih dolgov in izvršb pred kolapsom in zasegom nepremičnin, tudi dvorca Betnava, deset slovenskih bank pa se bo moralo namesto s poplačilom več deset milijonov evrov dolga zadovoljiti z lastniškimi deleži na desetine podjetij.
Začeli s 175 milijoni evrov kapitala in nič dolga...
V Merkurju presegli načrte
Medij: Gorenjski glas Avtorji: Bogataj Boštjan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ekonomija Datum: 24. 02. 2012 Stran: 7
"V Merkurju smo sicer v letu 2011 sledili zastavljenemu programu finančnega in poslovnega prestrukturiranja in poslovali pozitivno," pravi prvi mož Merkurja Blaž Pesjak.
Naklo - Za Merkurjem je hudo lansko poslovno leto, ko so šele avgusta s potrditvijo prisilne poravnave začeli pisati novo zgodovino družbe. "Načrtovani rezultat iz poslovanja smo kljub nižjim prihodkom od prodaje presegli, saj nam je izpad pri razliki v ceni zaradi nižje prodaje uspelo nadomestiti z uspešnim obvladovanjem stroškov," pravi predsednik uprave Blaž Pesjak.
Ker računovodski izkazi za poslovno leto 2011 še niso bili potrjeni na nadzornem svetu, o konkretnih številkah ne želijo govoriti. Zato pa je iz Poročila o izvajanju ukrepov finančnega prestrukturiranja iz sredine meseca razvidno, da je Merkur lani ustvaril skoraj 227 milijonov evrov prihodkov, samo v zadnjih treh mesecih 65 milijonov evrov (vsi podatki so nerevidirani). Poslovni izid preteklega leta prikazuje skoraj 32 milijonov dobička, v zadnjih treh mesecih pa deset milijonov evrov minusa (slednje zaradi prvega poplačila upnikom po načrtu prisilne poravnave). Seveda družbo obremenjujejo še številni grehi iz preteklosti, tudi 217 milijonov evrov iz preteklih let V letu 2010 je Merkur ustvaril več kot 220 milijonov evrov izgube, ob koncu leta 2011 pa so imeli za 380 milijonov evrov dolgoročnih in 125 milijonov evrov kratkoročnih obveznosti.
Agrokor umika ponudbo za nakup Mercatorja
Medij: SIOL.NET Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 07. 02. 2012 Stran: splet 22.03
Agrokor, ki se že več mesecev poteguje za nakup 52,1-odstotnega deleža Mercatorja v lasti konzorcija prodajalcev, bank in družb iz skupine Pivovarne Laško, se je odločil umakniti svojo ponudbo.
Kot so nocoj sporočili iz Agrokorja, so se za to odločili, ker se doslej s prodajalci niso uspeli nič dogovoriti. V Agrokorju podrobnosti ne pojasnjujejo, so pa v sporočilu zapisali, da "jih je dolgotrajnost postopka pripeljala do zaključka, da bi lahko celoten proces trajal še zelo dolgo in da jim možnost uresničitve transakcije pod zadovoljivimi pogoji ni zagotovljena".
V hrvaški družbi tudi menijo, da bi bilo nadaljevanje procesa odkupa delnic od konzorcija lahko škodljivo za samo družbo, kot tudi za Mercator, zato so sprejeli odločitev, da umaknejo svojo ponudbo. Agrokor je sicer pogodbo o ekskluzivnosti pogajanj s konzorcijem prodajalcev preklical že v torek, zakaj so to sporočili javnosti šele danes zvečer, pa v sporočilu niso navedli.
Proces prodaje že nekaj časa "blokiran"
Proces prodaje več kot polovice Mercatorja hrvaškemu koncernu, ki se je bolj resno začel lani poleti, je že nekaj časa "blokiran", saj se za prodajo še ni izrekla največja slovenska banka NLB. Ta ima v lasti nekaj manj kot 11-odstotni delež Mercatorja. Nadzorni svet Nove Ljubljanske banke (NLB) namreč po odstopu predsednika uprave banke Boža Jašoviča ter odstopih in nesoglasju med samimi nadzorniki glede prodaje, odločitve kaj narediti z deležem Mercatorja, še ni sprejel. Po neuradnih informacijah, ki jih ima STA, naj bi bila nova seja nadzornikov NLB prihodnji teden.
Prodajo podprli vsi prodajalci, z izjemo NLB
Konzorcij prodajalcev sicer po pogodbi skupaj prodaja delnice Mercatorja, prodajo pa so doslej podprli vsi prodajalci, z izjemo NLB. Zadnje so prodajo pretekli teden podprle družbe znotraj skupine Pivovarne Laško, ki imajo skoraj četrtino delnic Mercatorja. Poleg NLB in družb iz skupine Pivovarne Laško, so v prodajnem konzorciju še NKBM, Abanka, NFD Holding, Gorenjska banka, Banka Koper, Hypo banka in Banka Celje.
Prodajalci se ekskluzivno z Agrokorjem, ki je sicer edini izkazal interes za delnice Mercatorja, za posamezno delnico pa ponuja 221 evrov, pogajajo že več mesecev. Proti prodaji Mercatorja Agrokorju so se izrekli številni politiki pa tudi Mercatorjevi dobavitelji. Prodaji pa nasprotujejo tudi različne hrvaške organizacije potrošnikov in dobaviteljev. Te menijo, da bi bila prodaja Agrokorju, ki naj bil po njihovem na Hrvaškem znan kot "kronični neplačnik" dobaviteljev, slaba.
Uprava opozarjala, da se zna zgoditi, da prevzemne namere niso resne
Uprava Mercatorja, od katere so prodajalci želeli kooperativnost pri prodajnem postopku, je opozarjala, da se zna zgoditi, da prevzemne namere Agrokorja niso resne. Zato so sodelovanje pri prodajnem postopku hrvaški družbi, ki je največji konkurent Mercatorja v regiji, pogojevali z nekaterimi zaščitnimi ukrepi. Glede morebitne same prodaje pa so predstavili predloge za zaščito interesov družbe.
Prodajalcem je v pogajanjih z Agrokorjem sicer uspelo izpogajati nekaj Mercatorjevih predlogov za zaščito interesov družbe, vendar so v zadnjem osnutku pogodbe uspeli izpogajati le 20 milijonov evrov vredno pogodbeno kazen za kršitve zavez. Tu gre za vse zaveze, npr. tudi odpuščanja delavcev, zamenjavo dobaviteljev, selitev sedeža družbe, odprodajo delov družbe.... Mnogi so te zaveze ocenili kot neresne, saj pri prevzemu, vrednem več kot 850 milijonov evrov, tako nizka pogodbena kazen za kršitve ne pomeni nič. Ta bi morala - tako poznavalci - znašati vsaj 150 milijonov evrov.
Agrokor brez sredstev za nakup Mercatorja?
Podrobnosti, zakaj se je Agrokor odločil za umik iz pogajanj s konzorcijem prodajalcev, nam nocoj ni uspelo dobiti. Vendar naj bi bil Agrokor po mnenju poznavalcev tudi brez sredstev za nakup Mercatorja, kar je pred tedni javno dejal tudi kmetijski minister v odhajanju Dejan Židan. Glede na ponudbo bi potreboval več kot 850 milijonov evrov, kar naj bi Agrokor, kot trdijo v hrvaški družbi, zbral s pomočjo partnerjev. K nakupu Mercatorja naj bi ga spodbujala predvsem ameriška banka J.P. Morgan in Unicredit, ki veljata za Agrokorjeva velika upnika. Glede na to, da je Agrokor družba v večinski lasti najbogatejšega Hrvata Ivice Todorića, je težko priti do natančnih podatkov o finančnem položaju in dolgovih družbe, po pisanju različnih medijev pa naj bi imel Agrokor precej dolgov. To pa pomeni tudi manjšo možnost nadaljnjega zadolževanja. Poleg tega pa Agrokorju "na vratu leži" tudi več kot 100 milijonov evrov vredna odločba hrvaške agencije za trg vrednostnih papirjev (Hanfa).
Akrokor pri nakupu podjetja Belje kršil zakonodajo?
Ta je Agrokorju ukazala objavo prevzemne ponudbe za prehrambeno podjetje Belje. Agrokor je namreč po ocenah Hanfe odkupil večino delnic Belja, malim delničarjem pa ni dal možnosti prodaje, kar je v nasprotju s hrvaško zakonodajo. Na to se je sicer Agrokor pritožil, vendar v Hanfi pravijo, da imajo dovolj dokazov, da je Agrokor kršil zakonodajo, zato bodo pri svoji odločbi vztrajali.
Agrokor naj bi kmalu, po nekaterih informacijah celo prihodnji mesec, moral odplačati tudi skoraj 200 milijonov evrov vredno posojilo Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD), ki ga je vzel pred leti. EBRD je takrat za posojilo dobila več kot osemodstotni delež Agrokorja, ki ga bo moral ta na podlagi pogodbe odkupiti nazaj.
Unicredit prodaja petino Splošne plovbe
Medij: Delo Avtorji: Šuligoj Boris Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 18. 11. 2011 Stran: 9
Razprodaja Naprodaj nekdanji Mercatin delež - Kljub nizki ceni deleža morda ne bodo prodali
Koper - Unicredit Slovenija, d. d., je včeraj objavila poziv za zbiranje ponudb za nakup 18,99-odstotnega deleža Splošne plovbe, d. o. o.. Ponujena cena za omenjeni delež mora biti najmanj 6,8 milijona evrov, sicer ponudba ni veljavna. Društvo Mali delničarji - skupaj smo močnejši nasprotuje takšni prodaji, Mercata, d. d., pa opozarja, da ni mogla izstopiti iz lastništva po pošteni ceni.
Unicredit banka nam včeraj zaradi zaupnosti podatkov njenih strank ni želela odgovoriti, zakaj in kako se je zgodilo, da zdaj prodaja omenjeni delež Splošne plovbe. Po naših informacijah je omenjeni delež Splošne plovbe leta 2000 pridobila Mercata še kot pooblaščena investicijska družba na dražbi državnih deležev. Za ta delež je takrat odštela približno (odgovorni iz Mercate so bili včeraj za nas nedosegljivi) 300.000 evrov. Leta 2006 je Mercata na omenjeni paket delnic dovolila vpis hipoteke banki Unicredit, saj je potrebovala štiri milijone dolarjev za nakup 5,25-odstotnega deleža Splošne plovbe, ki ga je v 21-odstotnem svežnju prodajala Banka Koper in ga je razdelila na štiri enake dele štirim notranjim lastnikom (Mercati, Pomorski družbi, Kadu in Sodu). Pozneje Mercata očitno ni več poravnavala svojih obveznosti do banke Unicredit, zato se je po naših informacijah omenjena banka odločila za unovčitev hipoteke.
