Intesa Sanpaolo

Kdo bo dal več?

Medij: Novi tednik Celje Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 26. 03. 2015 Stran: 4

Za Pivovarno Laško se poteguje pet kupcev - Mali delničarji se bojijo ponovitve Mereatorjeve zgodbe

Če bo vse šlo po načrtu, bo Pivovarna Laško in z njo tudi Pivovarna Union najkasneje do konca letošnjega junija dobila novega lastnika. Kdo od petih ponudnikov, ki so poslali zavezujoče ponudbe, bo prevzel slovensko industrijo piva, je težko napovedati, saj se je do zdaj v Sloveniji pri prodaji podjetij zgodilo že preveč presenetljivih, predvsem pa škodljivih preobratov.


Po nekaterih informacijah naj bi bila v ožjem izboru nizozemski pivovarski velikan Heineken in ameriška investicijska družba KKR. Ali bodo Laščani k izboljšanju ponudb pozvali samo ta dva ponudnika ali še koga tretjega, za zdaj ni znano.

Slovenske banke – Ministrstvo skriva podatke o treh milijardah depozitov Republike Slovenije

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je v začetku leta na Ministrstvo za finance naslovilo zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja in sicer za stanje vseh depozitov, ki jih je Republika Slovenija imela v slovenskih bankah na dan 30.09.2013. Sprva smo v Društvu MDS dobili prijazen odgovor z Ministrstva, da bodo morali za podatke povprašati banke (kar si razlagamo kot da Ministrstvo ne ve kje in koliko depozitov ima RS) in bo zato nekaj časa trajalo, danes pa smo z Ministrstva prejeli odločbo, s katero so zavrnili našo zahtevo, sklicujoč se na posamezne banke, ki zaradi varovanja poslovne skrivnosti slednjih podatkov naj ne bi smele razkrivati. Sočasno pa Ministrstvo zapiše podatek, da je RS na dan 30.09.2013 imela deponiranih dobre 3 milijarde EUR sredstev s povprečno obrestno mero 3,9 % in ročnostjo 426 dni.

 

Ljubljana, 25. marec 2015


 

Razlastitev delničarjev in obvezničarjev za zaščito davkoplačevalcev?!

Zadnjih nekaj tednov smo na sejah delovnih teles Državnega zbora RS kakor tudi na izredni seji Državnega zbora RS s strani predstavnikov Ministrstva, Banke Slovenije kakor tudi nekdanje predsednice Vlade RS, mag. Alenke Bratušek, večkrat slišali, da je bila sanacija z izbrisom narejena zato, da se je zaščitilo ostale davkoplačevalce in da bi v nasprotnem primeru sledil stečaj bank.

Danes, dne 25.03.2015 končno imamo uradni podatek, da je imela na dan 30.09.2013 Republika Slovenija 3.012.300.000,00 EUR depozitov, s povprečno ročnostjo 426 dni, kar pomeni, da bi lahko sanacija bančnega sistema bila izvedena z razgradnjo navedenih depozitov, namesto tega pa se je država zadolžila na mednarodnih finančnih trgih po 7 % obrestni meri, čeprav se depoziti obrestujejo le 3,9 %. Toliko o ščitenju slovenskih davkoplačevalcev…

 

Ministrstvo se sprva sklicuje na ZUP potem pa v odločbi ugotovi, da ima vse podatke pri sebi ampak so na žalost poslovna skrivnost banke?!

Ministrstvo za finance nas je sprva 11.02.2015 obvestil, da mora skladno s 143. Členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) k udeležbi v postopek povabiti slovenske banke. Po pregledu 143. člena ZUPa se v Društvu MDS sprašujemo, kakšen pravni interes imajo pri celotni zadevi slovenske banke. Društvo MDS zahteva razkritje informacij od pristojnega ministrstva, koliko depozitov je imela država na konkreten datum. Podatka ne zahtevamo od banke in zato toliko bolj preseneča odločba z dnem 25.03.2015, kjer se navajajo trditve bank, da gre za poslovne skrivnosti banke?!

Da bo mera polna, pa ministrstvo celo v drugem odstavku odločbe navede, da razpolaga z vsemi podatki, vendar pa se sklicuje na poslovno skrivnost banke. Očitno predstavniki ministrstva ne razumejo, da podatke zahtevamo od njih, kot organa ki je dolžan razkriti informacijo javnega značaja in nas pri tem ne zanima pozicija banke, saj od nje nismo zahtevali nobenih podatkov niti ni pojasnjeno kakšen pravni interes bi imela pri razkrivanju informacij posamezna banka.

 

Za banke, ki se k postopku niso priglasile pa Ministrstvo sprejme odločitev namesto njih

Banke v tuji lasti bolje poslujejo od državnih

Medij: Delo Avtorji: Gole Nejc Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 08. 01. 2015 Stran: 3

Ljubljana - Lastniški delež države v slovenskem bančnem sistemu je eden največjih na svetu. Eden od razlogov sta sanacija in nacionalizacija bank, drugi pa je pomanjkanje politične volje za privatizacijo največjih bank v preteklosti. 

KBC je leta 2002 za skoraj pol milijarde evrov kupila 34 odstotkov NLB, a slovenska vlada v prihodnjih letih Belgijcem ni prepustila večinskega deleža v banki. KBC je po dobrem desetletju izstopila iz NLB, zato je slovenski državi prodala celoten delež po ceni enega evra za delnico. Slovenska vlada je preprečila tudi večji vstop tujega lastništva v drugo največjo slovensko banko. NKBM je namreč leta 2011 iskala dodaten kapital na varšavski borzi a je takratna Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), v kateri je sedel tudi sedanji kandidat za nadzornika Slovenskega državnega holdinga Marko Golob, trem državnim podjetjem Elesu, Pošti Slovenije in Gen energiji naložila dokapitalizacijo NKBM. Takratni minister za finance France Križanič in nasprotnik privatizacije je zagotavljal, da bo »delnice mogoče zelo hitro in z donosom prodati«. V resnici so podjetja izgubila celoten vložek: 47,5 milijona evrov. Država je namreč nacionalizirala banke in v NLB, NKBM, Abanko, Banko Celje, Factor banko in Probanko samo v zadnji sanaciji zlila približno štiri milijarde evrov.

Dolga bitka malih delničarjev za pravico

Medij: Dnevnik Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 27. 12. 2014 Stran: 6

Malim delničarjem, ki so jih v zadnjih letih večinski lastniki iztisnili iz lastništva, je doslej uspelo izboriti že več kot štiri milijone evrov dodatnih odpravnin, z upoštevanjem zunajsodnih poravnav pa še nekaj milijonov evrov več.


V zadnjih treh letih se je z iztisnitvijo malih delničarjev zaključilo več kot 30 prevzemov, celo več, kot je bilo v tem času objavljenih uradnih prevzemnih ponudb. A iztisnjeni mali delničarji se očitno vedno bolj zavedajo svojih pravic in ne verjamejo cenitvam revizijskih družb, ki kot po tekočem traku potrjujejo iztisnitvene cene. Po zakonu o prevzemih mora večinski lastnik ob iztisnitvi malim delničarjem izplačati pravično denarno odpravnino, ki jo mora preveriti tudi revizor, a je malim delničarjem doslej na sodišču uspelo izbojevati tudi trikrat višje odpravnine.

Dodatni milijoni za male delničarje

Razmere v Ukrajini vplivajo na poslovanje

Medij: Novi tednik Celje Avtorji: Gorjanc Robert Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 10. 07. 2014 Stran: 5

Na skupščini Gorenja potrdili več predstavnikov kapitala v NS

Na skupščini delničarjev Gorenja so potrdili povečanje števila predstavnikov kapitala v nadzornem svetu s šest na sedem, kar je posledica še bolj mednarodne usmeritve podjetja in povečanja osnovnega kapitala za več kot polovico. Ob predstavitvi rezultatov poslovanja je bilo mogoče izvedeti tudi, da nemirne razmere v Ukrajini vplivajo na poslovanje. Kot predstavniki kapitala so bili v nadzorni svet izvoljeni Corinna Claudia Graf, Toshibumi Tanimoto, Marko Voljč kot novi člani, medtem ko v njem ostajajo Bachtiar Djalil, Keith Charles Miles, Bernard Charles Pasquier in Uroš Slavinec.

Kot predstavniki zaposlenih bodo v nadzornem svetu Peter Kobal, Jurij Slemenik, Drago Krenker in Krešimir Martinjak, ki so to funkcijo opravljali že v prejšnjem mandatu. Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac je na skupščini delničarjem predstavil načrt poslovanja v letošnjem letu in poslovanje v prvem četrtletju.

Večja dobičkonosnost

Banka Koper

Datum skupščine: 
18.06.2014 - 13:00
Naslov: 
na sedežu družbe, Pristaniška ulica 14, VI. nadstropje.
Status: 
arhivirana

SBI TOP med desetimi najuspešnejšimi

Medij: Dnevnik Avtorji: Feri Vladimir Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 05. 02. 2014 Stran: 28

Borzni komentar

Slovenski borzni indeks SBI TOP je januarja s skoraj sedemodstotno rastjo pristal med desetimi najuspešnejšimi borzami. V zadnjem tednu seje razpoloženje vlagateljev nekoliko ohladilo predvsem zaradi politične retorike stranke Socialnih demokratov. S tem se je pocenila tudi marsikatera delnica v indeksu SBI TOP, svetla izjema je bil tečaj delnic Intereurope, saj je poskočil za več kot trideset odstotkov. Koprska družba je prek strani Ljubljanske borze sporočila, da bosta bankam pri prodaji 54,5-odstotnega deleža družbe svetovala mednarodna svetovalna skupina Lazard 8c Co in Raiffeisen. Sporazum s svetovalcema so podpisale NLB, SID banka, Banka Koper, Gorenjska banka, Raiffeisen banka in SKB.

Po uspešni dokapitalizaciji največjih treh državnih bank ter začetku prenosov slabih terjatev na slabo banko je ameriška bonitetna agencija Moody's zvišala bonitetno oceno. Tako imata NLB in NKBM oceno dolgoročnega kreditnega tveganja Caal, medtem ko ima Abanka oceno Caa2. Ob pričakovanjih, da bodo omenjene banke dobile tudi novega lastnika, so dvignili pričakovanja za dolgoročne ocene kreditnega tveganja, in sicer pri NLB in NKBM na stabilno, pri Abanki pa na pozitivno, kar naj bi pomenilo, da se bo stanje v slovenskih bankah stabiliziralo.

Aleš Hauc

Medij: Večer - V soboto Avtorji: Šeruga Katja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V soboto Datum: 28. 12. 2013 Stran: 47

Včeraj zvečer je praznoval rojstni dan. V gostišču zunaj Maribora, na spisku povabljenih pa? "Nekaj prijateljev, tudi nekdanjih sodelavcev na Pošti." 49 let je zdaj star Aleš Hauc, predsednik uprave Nove KBM, ki je ta teden po prvem, 30-milijonskem valu odškodninskih tožb, napovedal še drugega, domnevno kar 60-milijonskega. In prvič javno izustil, da so revizije, narejene v NKBM, našle vrsto nepravilnosti pri podeljevanju kreditov v časih, ko je banko vodil Haučev predhodnik Matjaž Kovačič. Če kdaj, sta se - najbrž tudi osebno - zdaj dokončno razšla. Kovačič in Hauc, ki se poznata že vsaj 25 let. Kako se je njuno prijateljstvo začelo, izluščimo iz pogovora s Haucem, ko nam pripoveduje o svojem VW hrošču. Letnik 1976 je, ima status starodobnika, a da ga je dal temeljito prenoviti, reče. "Veste, ko sedem vanj, me vse tako zelo spomni na 80. leta. Takrat je bila glasba boljša, kot je danes, takrat so bili ljudje bolj nasmejani in sproščeni, kot so danes. To so bila resnično moja najboljša leta." Ko vrtamo, kaj vse se mu je takrat dogajalo, da so se mu osemdeseta tako dobro zapisala v spomin, omeni tudi, da je imel enega hrošča že tedaj, in doda: "S tem prvim hroščem sem imel tudi eno manjšo nesrečo. Zaletel sem se v parkiranega jugeca. Bil sem pa na poti ... veste, kam? Po Matjaža Kovačiča sem šel, da bi šli fantje malo ven." Oba sta bila študenta mariborske ekonomske fakultete. Hauc je bil v Mariboru predsednik, Kovačič pa podpredsednik velike mednarodne študentske organizacije AIESEC, ki je imela v svojih vrstah tudi druga znana imena.

Debeljak brez razrešnice

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 19. 06. 2013 Stran: 7

Skupščina Mercatorja

Delničarji Mercatorja, ki so v lastniški strukturi trgovca pristali predvsem zaradi kreditiranja prevzemnih ambicij Boška Šrota, so na včerajšnji skupščini odrekli razrešnico nekdanjemu predsedniku uprave Mercatorja Žigi Debeljaku. Ta se je pred leti skupaj s takratnim predsednikom nadzornega sveta Robertom Šego uprl Šrotu in njegovemu namenu izčrpavanja družbe. Šega je razrešnico včeraj tako kot vsi drugi nadzorniki sicer prejel, a je med vsemi sedemnajstimi nadzorniki, kolikor jih je v letu 2012 sedelo v nadzornem svetu Mercatorja, dobil najmanjšo podporo.

Lastništvo Mercatorja obvladujejo družbe iz skupine Laško - Pivovarna Laško, Pivovarna Union ter Radenska in banke upnice - NLB, Societe Generale, Unicredit banka, NKBM, Hypo, Gorenjska banka in Banka Koper. Na včerajšnji skupščini so poleg Debeljaka razrešnico lastniki odrekli še dvema članoma njegove uprave, in sicer Meliti Kolbezen in Petru Zavrlu. Razrešnico pa so podelili članicam Debeljakove uprave, ki so v Mercatorju ali njegovih družbah ostale tudi po njegovem odhodu: Veri Aljančič Falež, Mateji Jesenek in Stanki Pejanovič. Ob tem velja omeniti, da naj bi bile vse odločitve Mercatorjeve uprave pod vodstvom Debeljaka vedno sprejete soglasno. Vsi člani aktualne uprave, ki jo vodi Toni Balažič, so razrešnico prejeli.

Boj za delitev dobička se zaostruje

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 10. 06. 2013 Stran: 7

Skupščine

Delničarji letos očitno ne bodo ponovno pristali na nižje dividende kot leto prej. Samo 50 največjih analiziranih podjetij bo moralo letos izplačati med 240 in 300 milijoni evrov dividend, medtem ko so vse slovenske delniške družbe lani izplačale za zgolj 437 milijonov evrov dividend.


Upravam največjih slovenskih družb bo, kot kaže, letos uspelo zadržati dosti manjši delež ustvarjenih dobičkov kot v preteklih letih. Če so se lastniki delniških družb še lani »zadovoljili« z vsega 437 milijoni evrov dividend, so se letos njihovi apetiti precej povečali, kar se odraža tudi v povečanem številu zahtev za izplačilo višjih dividend.

Mali delničarji so v preteklosti že večkrat zahtevali višje dividende, vendar jih je v nemalo primerih preglasovala država, ki pa je letos očitno spremenila svoj pogled na dividendno politiko. Tako je Slovenska odškodninska družba (Sod) letos že predlagala oziroma dosegla izplačilo višjih dividend v Petrolu, Termah Olimia, Salusu in Aerodromu Ljubljana, prvič pa je moral na zahtevo države vmesne dividende izplačati tudi Telekom Slovenije. Višje dividende od prvotno predlaganih bodo morali letos izplačati v Cinkarni Celje, Tovarni olja Gea in Prvi Group, zahtevo za izplačilo višjih dividend pa je pričakovati tudi na skupščinah Krke, Zavarovalnice Triglav, Telekoma Slovenije, Žita, Letrike in nekaterih preostalih večjih podjetij.

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.