DBS

Medij: Večer Avtorji: Kodre Tina Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 18. 07. 2012 Stran: 11

Hranilnica in posojilnica Vipava je na prodaj, kmetijska zadruga bo s kupnino plačala letošnji pridelek grozdja

Za HKS Vipava naj bi občina v imenu iniciative malih delničarjev ponujala 1,950.000 evrov. Nezavezujočo ponudbo je oddala tudi Deželna banka. V ponedeljek je večinska lastnica hranilnice, kmetijska zadruga Vipava, razpisala poziv k oddaji zavezujočih ponudb. Z delom kupnine računa, da bo poplačala del obveznosti do kmetov, ki za oddano grozdje v zadnjih treh letih še niso prejeli denarja.

Kriza in negotovost vipavskega kmeta se vse bolj poglabljata. Ni jih malo, ki so bili zaposleni v katerem izmed propadlih ajdovskih podjetij, doma pa so se ukvarjali z vinogradništvom in kmetijstvom. Ne le, da so izgubili službo in ostali na cesti, vipavski odjemalec grozdja Agroind jim dolguje denar za zadnje tri letnike. Kmetijska zadruga Vipava, ki je 85-odstotna lastnica Agroinda in 56-odstotna lastnica Hranilnice in posojilnice Vipava, prodaja svoj večinski bančni delež.

Medij: Primorske novice Avtorji: Ribolica Sonja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 11. 07. 2012 Stran: 5

Deželna banka in Občina Vipava v imenu malih delničarjev opravljata skrbni pregled

Predstavniki Deželne banke in Občine Vipava v imenu Iniciative malih delničarjev opravljajo skrbni pregled Hranilnice in posojilnice Vipava. KZ Vipava namreč prodaja večinski delež te hranilnice. Kupca naj bi izbrali jeseni.

VIPAVA ► Kmetijska zadruga Vipava je za skoraj 56-odstotni delež hranilnice dobila pet nezavezujočih ponudb, a le trem tekmecem bi Banka Slovenija dala zeleno luč za nakup. Ker je eden ponudnik odstopil, sta v igri ostali le dve ponudbi; eno je poslala Deželna banka, drugo pa občina Vipava v imenu Iniciative malih delničarjev Hranilnice in posojilnice Vipava.

Po naših informacijah je ponudba Deželne banke precej nižja od tiste, ki jo je poslala občina Vipava. Ta naj bi za večinski delež neuradno ponudila približno dva milijona evrov. A odločilni bosta zavezujoči ponudbi; ali jih bosta oddali, bosta tekmici odločili po skrbnem pregledu, ki naj bi ga končali ta teden.

Enaka ponudba - prednost notranjim

Medij: Vestnik Murska Sobota Avtorji: Horvat Majda Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 23. 02. 2012 Stran: 4

Pivovarna Laško se rešuje s konzorcijem z Radensko in Pivovarno Union

Tuja borzna hiša malim delničarjem že ponujala za delnico Radenske dva evra

Radenska ima 97 tisoč delnic Mercatorja, to pa pomeni, da bi lahko po Agrokorjevi ponujeni cene 221 evrov za delnico prejela 20 milijonov evrov kupnine. To pa presega znesek najetega posojila Radenske pri bankah. Glede na to, da so dogovori o prodaji Mercatorja hrvaškemu Agrokorju padli v vodo, tega priliva ne bo in se bo vodstvo Radenske moralo dogovarjati o podaljšanju oziroma reprogramiranju dolgov.

Poleg tega v poslovnih krogih močno odmeva tudi odločitev delničarjev na skupščinah povezanih družb o oblikovanju poslovnega koncema, v katerem bosta družbi Union in Radenska odvisni družbi, ki ju bo obvladovala Pivovarna Laško. NLB je že izrazila nasprotovanje temu, saj naj bi to pomenilo slabenje njunih zavarovanj. In kaj vse to pomeni za Radensko in kaj za njene male delničarje?

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič MatjažTeme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 20. 08. 2011 Stran: 19

Hram Holding bo, kot kaže, del kupnine za En Plus, ki ga je pred kratkim prodal Mercatorju, namenil tudi za nadaljnjo konsolidacijo svojega lastništva. Predsednik uprave Hrama Holdinga Jaroslav Žontar je namreč na včerajšnji skupščini dobil pooblastilo za nakup dO deset odstotkov lastnih delnic, za katere bi lahko v družbi odšteli okoli milijon evrov. Nakup lastnih delnic utegne koristiti predvsem družbi Fokuss (v lasti singapurske družbe Follonica), ki ima že zdaj v lasti 62 odstotkov delnic Hrama Holdinga. Med večjimi lastniki so sicer še Svema Co. (v lasti neznane nizozemske družbe JHH), Deželna banka Slovenije in Jaroslav Žontar, medtem ko ima 4700 malih delničarjev v lasti okoli 20 odstotkov vseh delnic.

Koliko je Mercator Hramu Holdingu sploh odštel za En Plus, ki ima v lasti 18 samopostrežnih bencinskih servisov pod blagovno znamko 24/7, ni znano. Je pa Hram Holding konec lanskega' leta naložbo v En Plus prevrednotil z 9,2 na vsega 4,5 milijona evrov. V prodajo En Plusa so Hram Holding silile predvsem vse slabše finančne razmere, saj je družba lani zaradi slabitve naložb ustvarila več kot deset milijonov evrov izgube. Zaradi visoke izgube se je poslabšala tudi finančna slika Hrama Holdinga, ki je imel konec lanskega decembra pri domačih bankah najetih za slabih sedem milijonov evrov posojil.

Del bančnih posojil je kasneje Hram Holding posodil naprej svojim hčerinskim družbam, ki pa sodeč po dostopnih podatkih posojila prav tako niso potrebovale za lastne potrebe, temveč so sredstva posodila naprej družbi Fokuss.

Medij: Dnevnik Avtorji: Vukovič Vesna, Rankov Suzana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 20. 01. 2011 Stran: 17

Ljubljana - S finančno krizo so se zaostrili tudi odnosi med ključnimi lastniki KD Group - na eni strani Matjažem Gantarjem in na drugi Sergejem Racmanom ter Aleksandrom Sekavčnikom, medtem ko naj bi Tomaž Budna ob teh sporih večinoma stal ob strani. Zlasti zaradi zmanjšanja zadolženosti in slabše donosnosti nekaterih naložb bo KD Group v letošnjem letu prisiljen v prodajo naložb, vendar o tem doslej med lastniki ni bilo soglasja. Kot druga možnost se omenja vstop novega lastnika prek dokapitalizacije krovne družbe KD Group ali posameznih dejavnosti. Toda tudi predpogoj za lastniške spremembe bo zmanjšanje vpliva enega od lastniških blokov.

Da med večjimi lastniki KD Group obstajajo nesoglasja, je jasno že dolgo. Večinoma niso imeli enotnega pogleda na strategijo družbe, v zadnjih letih paje do razhajanj prihajalo celo pri odločitvah o prodaji naložb, v katero jih sili finančni položaj družbe. Odnose med njimi po trditvah naših virov vse bolj krhajo tudi obveznosti, kijih imajo posamezni lastniki do same družbe za financiranje lastnih naložb. Pri tem se omenja zlasti velika finančna izpostavljenost Sergeja Racmana, ki si je pri družbah KD sposojal denar za financiranje svojih drugih naložb. Toda, ker sočasno Racman prek upravnega odbora soupravlja KD Group in se pri tem naslanja na Sekavčnika, ne morejo razrešiti vprašanja njegovih obveznosti do družbe. Za kolikšno vsoto gre, uradno ni znano, omenja pa se več kot deset milijonov evrov. Takšen položaj po naših informacijah vedno bolj moti ostale lastnike.

Medij: Dolenjski list Avtorji: Slanc Mateja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 20. 01. 2011 Stran: 14

KAKO KAŽE NA BORZI?

Kot kaže, sta še dva slovenska finančna holdinga neslavno za r ključila v rdečih številkah. Tokrat je odzvonilo Zvonu Ena in Zvonu Dva Holdingu, ki sta razglasila insolventnost. Skupaj imata več kot 64 tisoč delničarjev, kilahko svoje naložbe najverjetneje odpišejo, saj je upanja za rešitev malo. Zvon Ena Holding (ZVHR) je sporočil, da ima svoje obveznosti neporavnane že dva meseca in te skupaj presegajo 20 odst. vseh obveznosti družbe. Največja posamična lastnica Zvon Ena Holding je Gospodarstvo rast, ki je v večinski lasti mariborske nadškofije. Zvon Dva Holding (ZV2R) ima lastništvo precej bolj razpršeno, saj je največji lastnik s 15,5-odst. deležem Slavonski zaprti investicijski sklad, sledijo pa mu Krekova družba, Nadškofija Maribor, Deželna banka Slovenije ... Obe družbi sta zelo blizu stečaja in morebiten predlog za uvedbo postopka prisilne poravnave bo najbrž le manever, ki bo nekoliko oddaljil stečaj, za katerega se zavzemajo banke upnice. Morebitna dokapitalizacija je edina možnost za rešitev finančne verige gospodarskih družb (telekomunikacijska družba T2, Gospodarstvo rast ...}, prekkaterih je mariborska nadškofija delovala na finančnih trgih. Mah delničarji so žal brez pravih možnosti Z delnicami ZVHR so se v ponedeljkovem trgovanju posli sklepali na ceni 0,10 evra, posli z delnicami ZV2R pa po ceni 0,01 evra.

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana,Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 15. 01. 2011 Stran: 19

Na dan, ko je pred 19 leti Vatikan priznal Slovenijo, sta Zvon Ena Holding in Zvon Dva Holding ugotovila, da sta insolventna. Možnosti, da bi se izognila stečaju, je zelo malo. Upravi obeh holdingov bosta upnikom najverjetneje sicer predlagali postopek prisilne poravnave, toda banke upnice se nagibajo k stečaju. Slednjemu se lahko po trditvah naših virov družbi izogneta zgolj, če bodo njuni lastniki našli investitorje, ki bi ju bili pripravljeni dokapitalizirati. Pri tem bankirji poudarjajo, da bi morali v kapital obeh holdingov vložiti več kot sto milijonov evrov, kar pa je glede na dosedanja ravnanja lastnikov, ki so reševanje prelagali le na pleča bank, težko pričakovati.

Zvon Ena Holding je v 54-odstotni lasti Gospodarstva Rast (njegova večinska lastnica je mariborska nadškofija, ostali delež pa je v lasti škofij Celje in Murska Sobota).

Največji posamični lastnik družbe Zvon Dva Holding je s 15,5-odstotnim deležem Slavonski zaprti investicijski sklad (delež ima shranjen na Hypo Alpe Adria Bank), sledijo pa Krekova družba in njeni skladi s skupaj dobro desetino delnic, Interfin Naložbe (5,5-odstotka), Nadškofija Maribor (2,3 odstotka), Deželna banka Slovenije (2,3 odstotka), vrsta drugih cerkvenih institucij...

Insolventnost sta morala holdinga razglasiti, ker imata že več kot dva meseca neporavnane obveznosti, ki presegajo 20 odstotkov vseh obveznosti družbe (trajnejša nelikvidnost). Če v vmesnem času upniki ne bodo predlagali stečaja, bo sodišče začelo odločati o predlogu prisilne poravnave predvidoma šele aprila, v primeru predloga za stečaj pa kakšen mesec prej.

Največji upniki Zvona Ena Holdinga so banke, ki jim dolguje skoraj 230 milijonov evrov, ter Zvon Dva Holding, ki se je za Zvon Ena Holding zadolžil za več kot sto milijonov evrov. Zvon Dva Holding bankam skupaj dolguje okoli 140 milijonov evrov. Med bankami je daleč največja upnica NLB, ki ji oba Zvona dolgujeta več kot sto milijonov evrov, ostale večje upnice pa so po naših informacijah Abanka Vipa, Banka Celje, Gorenjska banka in Hypo banka.

Za posojila sta holdinga zastavila vse svoje premoženje. Poleg T2, ki je že v postopku prisilne poravnave, med njune večje naložbe sodijo še deleži v Heliosu, Iskri Avtoelektriki, Cinkarni Celje, Abanki Vipi, Mladinski knjigi, Steklarni Rogaška, Petrolu, Tovarni olja Gea, Cetisu Grafu, TKK Srpenici...

Medij: Dnevnik Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 22. 05. 2010 Stran: 22

Na skupščini 24. junija bodo delničarji odločali o predlogu uprave in nadzornega sveta za delitev 263.000 evrov bilančnega dobička, ki naj bi ostal nerazporejen.

Medij: Delo Avtorji: V. T. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 09. 02. 2010 Stran: 8

V prihodnjih dneh naj bi Dunajska borza objavila javno prevzemno ponudbo za prevzem Ljubljanske borze vrednostnih papirjev (LJSE). Avstrijska borza že obvladuje dobrih 81 odstotkov njenega kapitala. Večinska lastnica je postala leta 2008, ko je za delnico ponudila 1.401 evro, a se takrat vsi lastniki na ponudbo niso odzvali.

To so Probanka, Perspektiva, Publikum in Poteza, Petrol, Deželna banka Slovenije ter še nekaj manjšinskih lastnikov, ki mamljive ponudbe Avstrijcev pred dvema letoma niso sprejeli, so pa pred časom (februarja lani) z Dunajsko borzo sklenili poseben dogovor o naknadnem odkupu delnic. Po tej pogodbi morajo Avstrijci za delnico zdaj odšteti najmanj 800 evrov. Po prvotnih načrtih bi morali pogodbo, s katero bi Avstrijci prevzeli ves nadzor nad kapitalom LJSE, uveljaviti včeraj, na slovenski kulturni praznik, a se to ni zgodilo, ker so se menda vse vpletene strani dogovorile za odlog, dokler Dunajska borza ne objavi javne ponudbe za prevzem.