Novice

V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) obžalujemo, da je v primeru sprejetja novele Zakona o bančništvu (ZBan-1L) politika prevladala nad stroko. Že gospod Mario Draghi iz Evropske centralne banke (ECB) je opozoril, naj se s sprejemanjem tako imenovane »striženjske zakonodaje« ne hiti ter se rajši počaka do pričetka postopka sprejemanja ustrezne evropske direktive v Evropskem parlamentu. Dr. France Arhar je v imenu Združenja bank Slovenije tudi opozoril, da so lahko tako sprejete spremembe ZBan-1L v nasprotju z zakoni in Ustavo RS, ter povzročijo morebitno nestabilnost in povečajo nezaupanje v domači bančni sistem. Državljani in podjetja smo bankam namreč posodili denar, le-te pa nam denarja sedaj ne morejo vrniti in s sklicevanjem na zakon, ki ga je danes sprejel Državni Zbor RS in pri katerem je tudi zakonodajna pravna komisija DZ RS ocenila spornost in nesorazmernost retroaktivnosti predlaganih sprememb, odpisujejo tisto, kar so nam dolžne banake povrniti. Tudi prof. dr. Šime Ivanjko meni, da noben zakon ne more poseči v klasično dolžniško-upniško razmerje.

Ob sprejemu novele ZBan-1L nam ne preostane nič drugega, kot da Državni svet prosimo, da izglasuje veto in če DZ RS vnovič izglasuje isti zakon s 46 glasovi nam ostane le še ustavna presoja na Ustavnem sodišču in kasneje tudi presoja na pristojnem evropskem sodišču.

Ljubljana, 29. oktober 2013

Za poslušanje oddaje STUDIO OB 17 o odgovornosti članov nadzornih svetov, ki jo je vodila novinarka Simenona Rogelj pritisni TUKAJ ali na sliko. Gostje: Marko Golob, Rajko Stanković, dr. Bojan Dobovšek in Gorazd Podbevšek.

VIR: SPLETNA STRAN DZ RS - SEJA KOMIJSIJE ZA FINANCE IN MONETARNO POLITIKO Z DNE 22.10.2013 – MAGNETOGRAM 

GRADIVA:

- Besedilo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu 10.10.2013 [Vlada Republike Slovenije]

- vloženi amandmaji k predlogu ZBAN-1L k členom 2, 3, 6, 7, 9, 14, 15, 18, 20, 23, 28, 30, 32, 33 in 38 

- Mnenje Zakonodajno pravne sluzbe DZ RS

- Mnenje Evropske centralne banke o Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu 18.10.2013 [Vlada Republike Slovenije] 

- Pismo Društva MDS poslancem DZ RS z dne 22.10.2013

Prehajamo na naslednjo točko dnevnega reda PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITAH ZAKONA O BANČNIŠTVU, nujni postopek. Predlog zakona je Državnemu zboru 10. 10. 2013 predložila Vlada. Kolegij predsednika je na 67. seji, 11. 10. 2013 sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. 

K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Zakonodajno-pravne službe in predstavniki Banke Slovenije. Prejeto je dodatno gradivo k predlogu zakona je: mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 15. 10., mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, dne 18. 10. 2013, mnenje Evropske centralne banke o predlogih in spremembah in dopolnitvah zakona o bančništvu dne 18. 10. 2013, pismo Državnemu zboru z mnenjem glede podrejenih obveznic A Banke, g. Julije Patajec Kosmač in g. Džanija Kosmača z dne 18. 10. 2013. Pripombe k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu, Društvo mladih delničarjev Slovenije z dne 22. 10. 2013 in amandmajih štirih poslanskih koalicijskih poslanskih skupin z dne 23. 10. 2013, Pozitivne Slovenije, Poslanske skupine Socialnih demokratov, Poslanske skupine Državljanske liste in Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije k 2., 6., 7., 9., 14., 15., 18., 20., 23., 28., 30., 32., 33. in 38. členu ter amandma Poslanske skupine SDS k 3. členu z dne 23. 10. 2013 s spremembo, ter dopis Slovenskega zavarovalniškega združenja. Rok za vložitev amandmajev teče do zaključka obravnave posameznih členov na seji odbora in pričenjam drugo obravnavo predloga zakona. Dajem najprej besedo predstavniku vlad, gospod, predstavniki vlade, Ministrstvo za finance gospod Mitja Mavko, izvolite. 

MAG. MITJA MAVKO: Lepa hvala za besed in lep pozdrav vsem prisotnim. Kot omenjeno pred vami je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu, za katerega vlada predlaga, da se ga obravnava po nujnem postopku. Predlog zakona o bančništvu, ki je pred vami, predlaga vzpostavitev pravnega okvira za delitev bremen v primeru reševanja bank v težavah med državo na eni strani in na drugi strani določenimi kategorijami upnikov banke. S tem pa bi predlog zakona omogočil tudi nadaljevanje že začetega postopka sanacij slovenskega bančnega sistema. Naj uvodoma poudarim, da je predlog zakona, ki je pred vami nastal v tesnem sodelovanju med vlado, Banko Slovenije, Evropsko centralno banko, katero mnenje ste tudi prejeli v Državni zbor in ki podpira predlog zakona. Bil pa je usklajevan tudi z Evropsko komisijo, konkretno z generalnim direktoratom pristojnim za konkurenco, ki odloča o postopkih državnih pomoči. 

Evropska komisija, ki kot rečeno je pristojna za določanje pravil državnih pomoči v EU je od začetka finančne krize izdala več usmeritev za reševanje bančnega sistema. Pred nami predlog zakona naslavlja predvsem to zadnjo usmeritev, ki je v veljavi od 1. avgusta dalje. In v tem sporočilu Evropska komisija kot pomembno merilo za dopustnost državne pomoči in s tem uporabe javnih sredstev. Pri reševanju posamezne banke določa ustrezno delitev bremen glede zagotavljanja kapitalske ustreznosti med, kot rečeno na eni strani državo, na drugi strani pa obstoječimi lastniki kapitala. Se pravi delničarji bank in pa imetniki podrejenih dolžniških instrumentov. Glede na to, da ima Republika Slovenija v postopku državnih pomoči že dve banki. To sta Nova ljubljanska banka in pa Nova kreditna banka Maribor, vlada pa je že sprejela načelno odločitev, da je za izvedbo ukrepov po zakonu o krepitvi stabilnosti bank primerna tudi A Banka in torej bodo tudi v tej banki izvedeni ukrepi, kot so prenos dela aktive in po potrebi dokapitalizacija v odvisnosti od rezultatov obremenitvenih testov je jasno, da se bodo nova pravila državnih pomoči za banke uporabljala v vseh treh primerih.

Torej, bo morala Republika Slovenija zagotoviti pravno podlago, zakonsko možnost torej, da bi lahko tudi imetniki hibridnih oziroma podrejenih instrumentov lahko prispevali k reševanju bank in to je ključni namen predloga zakona, ki je pred vami.

Dovolite na kratko nekaj bistvenih novosti, ki jih prinaša obravnavani zakon. Najprej gre za uvedbo novega izrednega ukrepa, ki ga lahko uporabi Banka Slovenije za zagotavljanje potrebne kapitalske ustreznosti oziroma solventnosti banke, torej ta ukrep se nanaša na bodisi prenehanje bodisi konverzijo kvalificiranih obveznosti v delnice banke. Pomemben pri tem je vrstni red glede prenehanja ali konverzije kvalificiranih obveznosti banke, saj se upošteva vrstni red poplačila teh obveznosti v primeru, če bi bil v banki uveden stečaj, najprej izgube nosijo lastniki banke, šele potem v kolikor ta prispevek ne zadošča, so vpoklicani imetniki hibridnih in podrejenih instrumentov, v kolikor tudi to ne zadošča je lahko zagotovljena šele državna pomoč.

Višina prenehanja ali konverzije kvalificiranih obveznosti se določi v obsegu, ki je potreben, da se banki na podlagi tega ukrepa in z upoštevanjem pogojev in možnosti za izvedbo drugih ukrepov lahko zagotovi potreben kapital za dolgoročno vrnitev na vzdržno poslovanje banke. Pri tem zakon izrecno določa, da mora Banka Slovenije pri uporabi tega izrednega ukrepa zagotoviti, da posamezni upnik zaradi prenehanja ali konverzije ne utrpi večjih izgub, kot bi jih utrpel v primeru stečaja banke. 
Predlog zakona dopolnjuje tudi določbe glede izredne uprave banke, glede načrta reorganizacije banke, ki ga mora pripraviti izredna uprava ter varstva delničarjev oziroma upnikov v primeru uporabe novega izrednega ukrepa. 

Vlada, kot predlagateljica zakona je veliko pozornosti namenila tudi vprašanju retroaktivnosti tega zakona, na to je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Pri tem menimo, da predlagani zakon ne krši prepovedi povratne narave, načela zaupanja v pravo in ustavnega varstva lastninske pravice, saj novi izredni ukrep prestaja test sorazmernosti, ki velja za enega izmed ustavnih testov. 

Glede na povedano in gleda na situacijo in nujnost reševanja slovenskega bančnega sektorja, predvsem pa glede na nujnost razpolaganja z vsemi možnimi instrumenti za zagotovitev stabilnosti bančnega sektorja v Sloveniji, Vlada predlaga da se predlog zakona podpre. 

Zahvaljujemo se Zakonodajno-pravni službi za pripravo mnenja, ki smo ga v čim večji možni meri želeli sanirati s pripravo nabora amandmajev, ki so bili tudi vloženi.
Hvala.

PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Hvala lepa.
Želi predstavnica Zakonodajno-pravne službe besedo? Gospa Valentina Marolt, izvolite.

VALENTINA ANAMARIJA MAROLT: Hvala za besedo.
Torej, kot ste že povedali, smo pripravili pisno mnenje k predlogu zakona, in kot je že državni sekretar povedal, je večina pripomb iz našega mnenja z vloženimi amandmaji štirih poslanskih skupin koalicije upoštevana. Pripombo smo dali tudi glede posega v ustavno varovano pravico do zasebne lastnine, 
in sicer smo v svojem pisnem mnenju izrazili dvom, ali je v okviru strogega testa sorazmernosti izpolnjen tretji pogoj, to je sorazmernost v ožjem smislu, ali je torej ta izredni ukrep v nekem razumnem razmerju z zasledovanim ciljem. Državni sekretar je na to ravnokar odgovoril. V mnenju smo pa opozorili na to še s pravno-sistemskega vidika, da podaljševanje zastaralnih rokov za kazniva dejanja in odškodninsko odgovornost po našem mnenju lahko pomeni poseg v načelo pravne države.

Če bo pa še kaj treba, se bom pa oglasila. Hvala.

PREDSEDNIK BOJAN STARMAN: Hvala lepa.
Ali imamo tu slučajno predstavnika Državnega sveta? Ali želi kdo besedo? (Ne.) Tu imamo tudi predstavnika Banke Slovenije, morda želi besedo? (Ne.) .../Oglašanje v ozadju./... Ni predstavnika, sem ga pozval, če želi besedo, in ga očitno ni. 

Prehajamo na razpravo in odločanje o členih in vloženih amandmajih. 

Ker predloženi zakon vsebuje 41 členov, bo odbor najprej razpravljal o posameznih členih ter razpravljal in odločal o vloženih amandmajih. Zato odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s prvim odstavkom 128. člena poslovnika glasuje o vseh členih predloga zakona skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Če ne, smatram, da smo se tako dogovorili.

Odpiram razpravo o 1. členu, kjer ni vloženega amandmaja. Gospod Vizjak je želel besedo. Izvolite.

MAG. ANDREJ VIZJAK (PS SDS): Hvala lepa, spoštovani predsednik. 
Dovolite mi, da ob 1. členu, ki je pravzaprav uvodni člen oziroma člen, ki ponavadi služi za neko opredelitev do vsebinskih rešitev, izkoristim to priložnost in nekoliko celoviteje pokomentiram te rešitve. 

Nekatere rešitve, kar se tiče podaljšanja zastaralnih rokov in tudi kar se tiče posegov v bančno tajnost, podpiram. Mislim celo, da jih je treba še nadgraditi, zato smo v Slovenski demokratski stranki vložili amandma, da bi še dodatno razširili upravičenje za pridobitev teh podatkov, ki so zdaj označeni za bančno tajnost, vendar o tem kasneje, ko bomo do tja prišli. 

Izrazil bi velik zadržek in nasprotovanje rešitvam, ki posegajo retroaktivno oziroma po moji oceni neustavno za nazaj v nekatera razmerja, ki so zelo vprašljiva. Odpira se možnost, da ta država, kadarkoli se ji bo zahotelo in pod krinko nekih ukrepov Evropske unije, poseže še v marsikatero drugo pravico državljanov. Zakonodajno-pravna služba je tu opozorila v svojem mnenju uvodoma, da je veliko vprašanje, ali je predlagan ukrep, torej tudi možnosti razlastitve imetnikov podrejenih in hibridnih obveznic, sorazmeren s koristjo tega posega. Zakonodajno-pravna služba ocenjuje, da se s tem posega v pravni položaj imetnikov podrejenih dolžniških instrumentov, saj se bistveno spreminja njihova lastninska pravica na podrejenem dolžniškem instrumentu in je zato vprašljivo, ali je predlagan ukrep sorazmeren s koristjo. Jaz na to vprašanje nisem nikoli doslej dobil odgovora.

 In če se navežem na tekst samega zakona, kjer v uvodu predlagatelj argumentira sprejetje zakona po nujnem postopku, predlagatelj, torej Vlada, zapiše sledeče: "S sprejetjem zakona se bodo preprečile težko popravljive posledice za delovanje države, saj uvedba zakonske možnosti za delitev bremen na podrejene upnike, saj je ta delitev nujna," poudarjam, nujna, "da Evropska komisija odobri ukrepe za krepitev stabilnosti bank." Torej, spoštovani, mi imamo tu en pogoje, ki ga moramo narediti, da se nam odobrijo ukrepi za krepitev stabilnosti bank. Torej, mi imamo trojko, spoštovani državni sekretar. Mi moramo spoštovati nekaj, kar nam je postavila Evropska komisije, če hočemo, da nam odobri začrtano sanacijo bančnega sistema. To se pravi, to je njihov izrecen pogoj, če prav razumem. To ste notri zapisali. Prosim vas, sedaj mi pa to dokumentirajte. Jaz v to ne verjamem. Pričakujem najmanj do seje Državnega zbora, ko bomo to obravnavali, da mi priložite dokument iz katerega izhaja, da smo se mi to zavezali narediti in da je to pogoj za to, da bomo sploh lahko z našim davkoplačevalskim denarjem reševali naše banke.

Sedaj mi pa naj eden pove, ali je trojka tam, kjer bi morala biti ali je v Sloveniji? Trojka je tu, če nam postavlja take pogoje. Se pravi, mi nismo več suvereni niti takrat, ko razpolagamo s svojimi sredstvi, kajti mi nismo še v nobenem mehanizmu državne pomoči ali evropske pomoči, da nam bi nekdo neke evre od zunaj dajal pod njihovimi pogoji. Ne, mi dobivamo pogoje zato, da lahko s svojim denarjem delamo oziroma kar lahko delamo. Vi govorite o smernicah in usmeritvah, ki niso še predpis v parlamentarni proceduri na Evropskem svetu in parlamentu je direktiva, ki naj bi tudi določila vrstni red in vlogo podrejenega dolga in upnikov pri tem. Direktiva, vemo, še ni niti v prvem branju. Direktiva tudi predvideva, da bodo to morale držav v svoj nacionalni pravni red vpeljati do leta 2018. In direktiva, kakšna bo na koncu, nihče ne ve. In na to vas tudi mednarodni denarni sklad opozarja, da sicer razume, da vi to že sedaj v pravni red spravljate. Da pa vas s tem tudi razume, da boste morali to revidirati, ko bo direktiva sprejeta, ker bo verjetno še kaj drugega treba notri dati. 

Torej, spoštovani državni sekretar, prva moja velika zadrega pri tem zakonu je ta, da nam Evropska komisija že danes postavlja pogoj in jaz bi rad videl dokument iz katerega je ta pogoj razviden. Zanima me tudi to, kdo je pristal, da je to pogoj, kdo se je pogajal v imenu Republike Slovenije, da so ta pogoj Evropejci zapisali? Kdaj je bilo to izpogajano? To je za mene skrivnost. Jaz tega ne vem. Sprašujem vas še, kateri so drugi pogoji. Jaz sem tu enega naštel, da se nam odobrijo ukrepi za sanacijo bank, torej da spravimo v pravni red tudi vlogo podrejenih upnikov, imetnikov teh podrejenih in hibridnih finančnih inštrumentov oziroma obveznic. Kaj so še drugi pogoji? Verjetno je še kakšen, ni samo ta. Prva stvar....

Za ogled TV prispevka novinarja Florjana Zupana iz Dnevnika TV SLO1 ob 19.00 uri z dne 22.10.2013 pritisnite na sliko ali TUKAJ.

Za ogled TV prispevka novinarja Jože Bonča iz Planet TV z dne 22.10.2013 in objavljenega na SIOL.net pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Medij: Siol Avtorji: STA Foto: Bor Slana Video: Jože Bonča Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 22. 10. 2013

Društvo MDS poziva DZ, naj predlog novele zakona o bančništvu, ki bo posegel v pravice imetnikov hibridnih in podrejenih obveznic, sprejme po rednem in ne nujnem postopku.

Na ta način se bo po njihovem mnenju lahko razgrnilo vse njegove posledice. Če bo DZ zakon potrdil, se bodo obrnili na državni svet, ob neuspehu na ustavno in nato na evropsko sodišče. Za ogled posnetka kliknite tukaj ali na sliko.

Ugotavljajo, da so vse možnosti dialoga izčrpali

Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) si od aprila z ministrstvom za finance in Banko Slovenije prizadeva za razreševanje problematike imetnikov hibridnih in podrejenih obveznic slovenskih poslovnih bank, zlasti treh največjih, a ugotavlja, da so vse možnosti dialoga izčrpali.

"Imetniki teh obveznic so pripravljeni sprejeti določen odpis, ki pa po njihovem prepričanju ne more biti enak v primeru stečaja," je na novinarski konferenci poudaril predsednik društva Rajko Stanković. Takšne prakse, kot jo povzema predlog novele, ni uporabila nobena država, prejemnica tuje pomoči, saj so bila v Grčiji, Španiji in na Cipru uporabljena bistveno manj stroga pravila, so opozorili v MDS.

Obrniti se nameravajo na državni svet

V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvu MDS) dnevno spremljamo problematiko v zvezi s hibridnimi in podrejenimi obveznicami slovenskih sistemskih bank. Predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o bančništvu, ki jih je pripravilo resorno Ministrstvo za finance (MF) in so bile sprejete na seji Vlade RS ter posredovane Državnemu zboru RS v sprejetje po nujnem postopku, nas zelo skrbijo, saj smo predlagateljem ponudili zelo konkretne in korektne predloge, vendar pa pri tem žal naleteli na "gluha" ušesa.

Ljubljana, 22. oktober 2013

Če v nekaj točkah povzamemo bistvene zadeve:

1. ZAVEDANJE PROBLEMATIKE: Društvo MDS je že po prvih sestankih na Banki Slovenije (BS), Ministrstvu za finance, kot tudi upravah bank letos aprila začelo opozarjati na konkretno problematiko podrejenega dolga. Ves čas smo pozivali h takojšnjemu začetku dialoga z vlagatelji v podrejene obveznice ter iskanju kompromisnih rešitev v dobro vseh deležnikov (predvsem bank). Vse odgovorne smo večkrat opomnili in pozvali, da je rešitev treba sprejeti najkasneje do konca letošnjega julija, naša ocena resnosti položaja pa se je kasneje žal izkazala kot pravilna. Ključne osebe za rešitev problematike so letos spomladi le prelagale odgovornosti in obveznosti druga na drugo, nas pa pošiljale enkrat k eni, naslednjič k drugi osebi. 1. avgusta 2013 pa so že bile sprejete smernice Evropske komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize od 1. avgusta 2013 dalje.

2. SPREJETJE PORAZDELITVE BREMENA: Društvo MDS prav tako že od letošnjega aprila ves čas poudarja, da se še kako zelo zaveda resnosti problematike. Menimo, da so bili vlagatelji v podrejene instrumente slovenskih bank zelo konzervativno naravnani z največjim možnim zaupanjem v slovenski bančni sistem in vsekakor ne morejo biti krivi za nastalo situacijo. Ravno nasprotno: s svojim zaupanjem in vlaganji so slovenskim bankam od začetka krize dalje pomembno pomagali pri ohranitvi likvidnosti in poslovanja. Kljub temu smo z vsem razumom od prvega dne sprejeli dejstvo, da tudi vlagatelji, čeprav nič krivi, odpišejo del svojih prihrankov, ki so jih v obliki posojil dali bankam. Tako smo Vladi RS podali zelo konkreten in korekten predlog našega prispevka, ki je v predlagani obliki bil celo večji, kot je bil realiziran v ostalih državah, ki so že sprejele državno pomoč. Še več – točka 46 že omenjenih Smernic Evropske komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank jasno omenja »načelo, da noben upnik (vlagatelj) ne utrpi večjih izgub, kot bi jih sicer, Zato podrejeni upniki z ekonomskega vidika ne bi smeli prejeti manj, kot bi bil njihov instrument vreden, če državna pomoč ne bi bila dodeljena.«

Čufer: Zakon je sprejet, vlak gre naprej in vsi mi ležimo na tirih, je na Twiterju objavila novinarka Financ Petra Sovdat. Pa bomo res kar sami legli in počakali smrtonosni vlak, ki se nam nezadržno približuje?!

Ne! Še je čas! Trdimo, da reševanje slovenskega bančnega sistema podpira moralni hazard, pri čemer ne smemo dovoliti, da bomo izgube pokrivali tisti, ki zanje nismo odgovorni (varčevalci v pokojninskih družbah, vzajemnih skladih in posamezniki). Kaj je naredila država, da bi preprečila odlive iz državnih bank podjetij v 100 % državni lasti in zmanjšala potrebe po svojem zadolževanju, koliko nas je doslej še stal nacionalni interes, za katerim se skrivajo interesi manjših elitnih skupin?!

Posebej negativno nas je presenetil predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu, ki na eni strani po mnenju domačih in tujih pravnih strokovnjakov protiustavno retroaktivno posega v naše pravice, navedene v prospektih izdajateljev, na drugi strani pa povečuje tveganost vseh novo izdanih kapitalskih dolžniških finančnih instrumentov. Ta zakon je vlada že potrdila, državni zbor pa ga bo obravnaval v sredo, 23.10.2013.

Na tej konferenci bodo:

• predstavili svoje osebne zgodbe nekateri razočarani investitorji, med njimi naš zlati olimpijec Primož Kozmus,
• predstavili vse naše dosedanje aktivnosti in
• vas seznanili s planiranimi novimi aktivnostmi, v kolikor bo ta zakon v sredo potrjen.

Imetniki hibridnih in podrejenih obveznic smo si enotni, da ključni nivoji podcenjujejo širše makroekonomske posledice morebitnega razvrednotenja, ter da vso krivdo prevaljujejo na zahteve Evropske komisije, s katero se niso sposobni argumentirano pogajati.

Če se bo država odločila, da bo retroaktivno posegla v naše pravice pri hibridnih in podrejenih obveznicah, lahko v naslednjem koraku upravičeno pričakujemo tudi poseg v navadne obveznice in depozite. Sprašujemo se, kako dolgo so še varne kakršnekoli naložbe v domačih bankah?!

Spomladi so ulice napolnili nezadovoljni državljani, bojimo se, da bo jesen napolnila banke s prestrašenimi vlagatelji in varčevalci. Društvo MDS želi še zadnjič opozoriti, da ne more več zaustaviti jeze nezadovoljnih investitorjev in da bodo v primeru sprejetja usodnega zakona sledila manj konstruktivna dejanja.

Respected Mr. Mario Draghi, President of the European Central Bank,
Respected Mr. José Manuel Barroso, President of the European Commission,
Respected Mr. Jeroen Dijsselboem, President of the Eurogroup,
Respected Mr. Olli Rehn, European Commissioner for Economic and Monetary Affairs.

As of April 2013, the Association of Small Shareholders of Slovenia (in Slovene: Drustvo Mali delnicarji Slovenije; in the following text: Drustvo MDS) has actively participated in procedures aimed at finding a solution for subordinated bonds issued by Slovenian business banks. We attended several meetings with key level national decision makers. The last meeting was held on October 11th, 2013 at the Slovenian Central Bank, and present representatives of Slovenian Ministry of Finance, Insurance Supervision Agency and Securities Market Agency established that all possibilities for a constructive dialogue within Slovenia have been exhausted.

Our final conclusion after the latter meeting was that key decision making levels had underestimated macro-economic consequences of devaluation of bond owners and had not been capable to negotiate substantially with representatives of European Commission (EC); although public statements by our representatives (namely the Minister of Finance), blame the EC for adopting directives that demand a devaluation of bond owners.

The statement of the Slovenian Minister of Finance (on October 15th); that adoption of legislative basis for interventions, in spite of turbulent reaction of some investors (offensively addressed as ‘interest groups’), led Drustvo MDS to take action and immediately called upon the Minister publicly, to resign from his postion. Some investors have already announced further protests by calling all Slovenian bank investors to stop paying back bank loans, because banks did not fulfill their obligations to their creditors.

We believe that such kind of intervention could have serious negative consequences, not only on the level of trust, but also the entire financial sector in Slovenia and other vulnerable members of the EU, so allow us to present our vision of cited issues.

We would like to expose some key arguments against the devaluation of owners of financial instruments:

Spoštovani

• predsednik Evropske centralne banke g. Mario Draghi
• predsednik Evropske komisije g. José Manuel Barroso
• predsednik evroskupine g. Jeroen Dijsselboem
• evropski komisar za gospodarske in monetarne zadeve g. Olli Rehn

Društvo Mali delničarji Slovenije (v nadaljevanju: Društvo MDS) se že od meseca aprila letošnjega leta aktivno vključujemo v razreševanje problematike imetnikov hibridnih in podrejenih obveznic slovenskih poslovnih bank. V ta namen smo imeli veliko sestankov s ključnimi nivoji odločanja. Po zadnjem sestanku, ki je bil v petek, dne 11.10.2013, na Banki Slovenije in na katerem so bili poleg gostiteljev prisotni tudi predstavniki Ministrstva za finance, Agencije za zavarovalni nadzor in Agencije za trg vrednostnih papirjev ugotavljamo, da smo v Sloveniji izčrpali vse možnosti dialoga.

Naša sklepna ocena tega sestanka je, da ključni nivoji odločanja podcenjujejo makroekonomske posledice razvrednotenja imetnikov teh obveznic in da se niso sposobni argumentirano pogajati s predstavniki Evropske komisije, na katero prevaljujejo vso krivdo za tovrstne posege.

Po včerajšnji izjavi ministra za finance, da je sprejem zakonskih osnov za tovrstni poseg kljub burnemu odzivu vlagateljev dejstvo, je društvo MDS ministra pozvalo k odstopu, hkrati pa nekateri vlagatelji že najavljajo proteste s pozivi vsem vlagateljem v slovenske banke, da dvignejo vse svoje prihranke in da prenehajo z odplačevanjem kreditov bankam, saj tudi banke ne izpolnjujejo več svojih obveznosti do svojih dolžnikov.

V prepričanju, da bo takšno početje lahko imelo negativne posledice na zaupanje v celotni finančni sektor doma kot tudi v drugih ranljivih članicah Evropske unije, vas prosimo za priložnost, da predstavimo svoje videnje navedene problematike.

V nadaljevanju želimo izpostaviti nekatere ključne argumente proti razvrednotenju imetnikov teh finančnih instrumentov:

Association of Small Shareholders of Slovenia (in Slovene: Drustvo Mali delnicarji Slovenije - Drustvo MDS) has actively participated for the past couple of months in procedures aimed at finding a solution for subordinated bonds issued by Slovenian systemic banks, with the intention of offering a ‘helping hand’ to the State as well as banks. Unfortunately, the Ministry of Finance and the Minister of Finance himself, Mr. Uros Cufer, has decided to offensively address Slovene investors as ‘interest groups’, and is also trying to persuade the Slovenian public that adoption of legislation with retroactive consequences has become a standard of the European Union (EU), regardless of the basic provisions of the Constitution of the Republic of Slovenia. Simultaneously, the Financial Minister has also passed false statements, quoting that the question of subordinated debt had been settled by the rules of the European Commission (EC). The EC has indeed passed guidelines or recommendations for Member States, but they do not represent rules with the power of Directives. The EC guidelines thus have no direct influence on the legal system of a particular EU Member States, which should be a well-known fact to the Minister.

Ljubljana (Slovenia), October 16th, 2013

Investors offensively addressed as ‘interest groups’

The Minister of Finance, Mr. Uros Cufer publicly stated: »/…/despite the turbulent reaction of some interest groups, amendment of the law will be adopted without any trouble/…/« Firstly, his statement is highly demeaning towards bonds owners which are by no means to be considered as ‘interest groups’ which strives to gain any additional benefit. We are talking about companies and private investors who regularly pay back their loans to banks, and now the banks are trying to write-off the loans that investors gave to them (a bond is nothing more than a simple form of debt or IOU, and the terms of an IOU are agreed in a contract or in the case of bonds, the brochure, issued by the bank). Those companies and private investors were literally mislead by the banks, when they decided to withdraw their deposits and loaned their money back to the banks by buying bonds, annotated as subordinated, and now banks want to write them off?!