Novice

Sodišče Evropske Unije o bančnih izbrisih v Sloveniji

Sodišče Evropske Unije je danes objavilo Sodbo, vezano na izbrise delničarjev in obvezničarjev slovenskih bank, decembra 2013 (NLB, Nova KBM, Abanka, Probanka, Factor banka) in nato še decembra 2014 (Banka Celje). Sodba Sodišča EU pričakovano v celoti sledi ugotovitvam generalnega pravobranilca Nilsa Wahla z dne 18. februar 2016. Za ogled celotne sodbe Sodišča EU kliknite tukaj.

 

Ljubljana, 19. julij 2016


 

Za ogled prispevka iz Dnevnika na RTV Slovenija 1, z dne 19.07.2016 kliknite na sliko ali tukaj.

 

Za poslušanje Studia ob 17h na prvem programu Radia Slovenije kliknite na sliko ali tukaj.

Ključni poudarki razsodbe Senata Sodišča EU:

  • Sporočilo Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za države članice nima zavezujočega učinka, 
  • pri odobritvi državnih pomoči bankam je bilo potrebno upoštevati načelo porazdelitve bremen med delničarji in imetniki podrejenih instrumentov 
  • pri odobritvi državnih pomoči bankam mora Komisija preverjati tudi posebne izredne okoliščine, če jih država članica uveljavlja
  • sprejeti ukrepi ne bi smeli presegati tega, kar je nujno za odpravo kapitalskega primanjkljaja banke.

 
Sodišče EU je torej potrdilo stališče generalnega pravobranilca, da Sporočilo Evropske Komisije ne mora imeti zavezujočega učinka za države članice, na kar se je sklicevala tako takratna Vlada RS kot Banka Slovenije. Dejstvo je, da niti Banka Slovenije niti Vlada RS nista Komisiji predlagali upoštevanja posebnih izrednih okoliščin ter ji predlagala drugačnega načina reševanja bančnega sistema, ki bi vključeval drugačno porazdelitev bremen med delničarji in imetniki podrejenega kapitala!
 
Sodišče EU je tudi jasno, da ukrepi ne bi smeli presegati tega, kar je nujno za odpravo primanjkljaja banke. Več kot jasno je, da so banke še danes (skoraj tri leta po izbrisih) prekapitalizirane, zato so bili ukrepi vidno pretirani, kar je seveda povezano tudi z uporabljenimi scenariji ter načinom vrednotenja kapitala bank, ki je bilo opravljeno brez kakršnihkoli veljavnih računovodskih standardov.

Društvo MDS bo proučilo možnost kazenskega pregona predsednika Evropske centralne banke (ECB) Maria Draghija

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) bo resno proučilo možnost kazenskega pregona predsednika Evropske centralne banke (ECB) Maria Draghija. G. Draghi je namreč včeraj, po izvedenih hišnih preiskavah posredoval protestno pismo, v katerem se sklicuje na zaupnost dokumentov ECB in hkrati žuga slovenskim organom pregona, da nimajo pravice dostopati do navedene dokumentacija, saj naj bi ta bila zaščitena na podlagi zakonodaje EU. Prvovrstno sprenevedanje g. Draghija je žalostno za funkcijo, ki jo zaseda, saj bi ravno predsednik ECB moral prvi podpreti slovenske organe pregona in sodno vejo oblasti, da se v najkrajšem možnem času razčisti z vsemi pomisleki in dvomi, ki so bili v zadnjih dveh letih in pol obelodanjeni v javnosti.

 

Ljubljana, 07. julij 2016


 

Predsednik ECB očitno zgublja spomin

Naj spomnimo, da je ta isti predsednik ECB, g. Draghi, opozarjal Republiko Slovenijo, da hitimo s spremembami zakonodaje in da bi veljalo pri tem biti bolj previden, sedaj pa ob očitnih nepravilnostih, katerih utemeljenost je pripoznalo tudi sodišče, ki je odredilo hišne preiskave, želi neposredno posegati v neodvisnost slovenskih organov pregona in sodišč.

V Društvu MDS menimo, da so dejanja g. Draghija nedopustna in pričakujemo tudi ostri povratni odziv slovenskih organov, hkrati pa bomo temeljito proučili možnost neposrednega kazenskega pregona g. Draghija, saj očitno meni, da je ECB nedotakljiva institucija in da  presega tudi suverenost države članice EU. 

 

ECB ali EU nista dala niti EUR za sanacijo slovenskega bančnega sistema

Odziv ECB in g. Draghija je toliko bolj neverjeten, saj je Republika Slovenija sanacijo bančnega sistem izvedla z lastnim davkoplačevalskim denarjem, torej davkoplačevalcev Republike Slovenije in niti ECB niti katerega druga institucija EU ni plačala niti EUR za sanacijo slovenskega bančnega sistema.

Po dveh letih in pol vendarle tudi preiskave bančnih izbrisov

Danes je v javnosti odjeknila novica, da potekajo kriminalistične preiskave v Banki Slovenije, NLB in dveh revizijskih hišah. V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) smo že dve in pol leti nazaj v imenu imetnika obveznic NLB26 vložili kazensko ovadbo zoper NLB, ki jo je pripravila odvetnica Tamara Kek. Odvetnica Tamara Kek v okviru Društva MDS zastopa imetnike finančnih instrumentov v vseh bankah, kjer so bili izvedeni ukrepi Banke Slovenije, s katero je bilo neposredno oškodovanih 100.000 državljank in državljanov Republike Slovenije, posredno (preko pokojninskih družb) pa je bilo oškodovanih še dodatnih 500.000 državljanov.

Glede na to, da že dve leti in pol čakamo tudi odločitev Ustavnega sodišča v zvezi s številnimi ustavnimi pobudami, ki so bile vložene zaradi novele Zakona o bančništvu (ZBan-1L), sprejete pod nekdanjo predsednico Vlade, mag. Alenko Bratušek, v Društvu MDS upamo, da se bodo zadeve vendarle v kratkem času razčistile in da bodo odgovorne osebe odgovarjale za škodo, ki je bila povzročena v slovenskih bankah.

Ljubljana, 06. julij 2016


 

Sodišče posredno pripoznava naše navedbe

Na podlagi doslej znanih javnih podatkov menimo, da je sodišče z izdanim sklepom o izvedbi hišnih preiskav posredno pripoznava in pritrjuje našim javnim navedbam, da sanacija bank ni potekala v skladu z veljavno zakonodajo. Glede na to, da so predmet današnjih preiskav Banka Slovenije ter družbi Ernst & Young ter Deloitte in NLB, lahko sklepamo, da so preiskovalci pripoznali tudi usklajenost delovanja in ravnanja, sicer teh med seboj nepovezanih oseb.

Glede na današnje pričanje vodja specializiranega državnega tožilstva Harija Furlana pred preiskovalno komisijo Državnega zbora, pa v Društvu MDS ponovno zahtevamo, da vsi vpleteni v sanacijo bank (revizijske hiše, Banka Slovenije in posamezne banke) prično resno in odgovorno sodelovati s preiskovalnimi organi in da razkrijejo vse dokumente, ki so bili, po našem mnenju, temelj pravno spornim ukrepom v zvezi s sanacijo bank.

Izjava Tamare Kek, odvetnice razlaščencev v slovenskih bankah

 

Na Ustavno sodišče smo 3.6.2016 naslovili predlog za začasno zadržanje z namenom zadržanja teka zastaralnih rokov za vložitev odškodninskih tožb zoper Banko Slovenije ter zoper poslovne banke in člane njihovih uprav. Z ozirom na to, da Ustavno sodišče še ni odločilo o več pobudah za oceno ustavnosti določb Zakona o bančništvu povezanih z izrednimi ukrepi prenehanja delnic in podrejenih obveznic bank, prvih vloženih že v začetku decembra 2013, smo ocenili, da je sedaj že skrajni rok za začetek priprave odškodninskih tožb.

Evropsko sodišče o izbrisanih obvezničarjih julija

Medij: Dnevnik (V ospredju) Avtorji: Katja Svenšek Teme: Mali delničarji Datum: Sob, 18. jun.. 2016 Stran: 2

FINANCE / SANACIJA BANK

Sodišče EU bo težko pričakovano odločitev o sanaciji slovenskega bančnega sistema objavilo prve dni sod nih počitnic. Takrat bodo izbrisani obvezničarji z odškodninskimi tožbami začeli loviti zastaralne roke.


Sodišče EU v Luksemburgu bo svojo odločitev o sanaciji slovenskega bančnega sistema, na katero nestrpno čakajo tako oškodovani lastniki delnic in podrejenih obveznic bank kot vodilni v Banki Slovenije in na ministrstvu za finance, sporočilo v torek, 19. julija. Ustavni sodniki bodo takrat ravno začenjali sodne počitnice, izbrisani obvezničarji pa, kot kaže, z odškodninskimi tožbami lovili zastaralne roke.

Za zdaj brez zadržanja zastaralnih rokov

Izbrisi v bankah – vložena začasna odredba za ustavitev zastaralnih rokov

Ustavno sodišče je že decembra 2013 prejelo prve pobude za oceno ustavnosti določb Zakona o bančništvu (ZBan-1), na podlagi katerih so bili z odločbami Banke Slovenije dne 18.12.2013 petim slovenskim bankam (NLB, d.d., Nova KBM, d.d., Abanka, d.d., Probanka, d.d. in Factor banka, d.d.) izrečeni izredni ukrepi, s katerimi so bile izbrisane vse obveznice in delnice omenjenih bank. Odločitve Ustavnega sodišča še vedno ni, medtem ko se zastaralni roki za vložitev odškodninskih tožb zoper Banko Slovenije, poslovne banke in člane njihovih uprav v zvezi z navedenim izbrisom s koncem letošnjega leta iztekajo. 

Zato so pobudniki v okviru Društva Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) in drugi pobudniki, ki jih vse zastopa Odvetniška pisarna Tamara Kek d.o.o. pred Ustavnim sodiščem vložili ponovno zahtevo za začasno zadržanje določb Zakona o bančništvu (ZBan-1) s predlogom načina izvršitve tega sklepa, in sicer na način, da se tek zastaralnih rokov zadrži do odločitve Ustavnega sodišča, oziroma do izteka enega leta od objave odločitve Ustavnega sodišča v Uradnem listu.

 

Ljubljana, 08. junij 2016


 

Pobudniki, ki so na podlagi odločb Banke Slovenije praktično čez noč ostali brez vseh svojih naložb v podrejene obveznice in delnice bank menijo, da odsotnost sprejema odločitve s strani Ustavnega sodišča (absolutno prednostna obravnava, ki traja že skoraj 2 leti in pol) onemogoča ustrezno sodno varstvo. 

V Odvetniški pisarni Tamare Kek so utemeljili, da bi pobudnikom z nadaljnjim izvrševanjem 347. in 350.a člena Zakona o bančništvu (ZBan-1) v zvezi s prvim in drugim odstavkom 352. člena Obligacijskega zakonika lahko nastale težko popravljive oziroma celo nepopravljive škodljive posledice, ker bi bili prisiljeni, da pred odločitvijo Ustavnega sodišča vložijo tožbe in zahtevajo sodno varstvo svojih pravic zoper Banko Slovenije, poslovne banke in člane njihovih uprav, pri čemer bi bilo to sodno varstvo na podlagi izpodbijane ureditve popolnoma neučinkovito in bi lahko privedlo do kršitve njihove pravice do učinkovitega sodnega varstva. 

Na protiustavnost ZBan-1L sedaj opozarja tudi Vrhovno sodišče RS

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je dne 07.04.2016 na poslanke in poslance Državnega zbora Republike Slovenije naslovilo pismo, vezano na zahtevo za oceno ustavnosti novele ZBan-1L, ki jo vložilo kar Vrhovno sodišče samo, na osnovi postopkov, ki so bili v sodelovanju z Društvom MDS vloženi preko Odvetniške pisarne Tamara Kek, d.o.o.

 

Ljubljana, 08. april 2016


 

Spoštovane poslanke in poslanci Državnega zbora Republike Slovenije,

V priponki Vam pošiljam zahtevo za oceno ustavnosti noveliranega zakona o bančništvu (ZBan-1/ZBan-1L), sprejetega v Državnem zboru RS dne 29. oktobra 2013 izključno z glasovi takratne vladajoče koalicije Alenke Bratušek, in ponovno 14. novembra 2013 – po vetu Državnega sveta na osnovi mnenja dolgoletnega ustavnega sodnika prof. dr. Janeza Čebulja o protiustavnosti tega zakona – spet izključno z glasovi tiste koalicije. Zahteva za presojo ustavnosti je bila vložena v zvezi s pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča, ki je zavrglo tožbo bivšega imetnika obveznic in ki jo je v sodelovanju z Društvom Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) vložila Odvetniška pisarna Tamara Kek, d.o.o.

Zdaj je še najvišje redno sodišče v Sloveniji ocenilo, da je zakon, s katerim je bilo nacionaliziranih kar šest slovenskih bank in izbrisanih več kot sto tisoč njihovih zasebnih vlagateljev in upnikov, protiustaven. Poleg jasnega stališča, da je zakon "izbrisancem" odvzel pravico do sodnega varstva, so vrhovni sodniki izrazili še strinjanje z generalnim pravobranilcem EU, da je sklicevanje Banke Slovenije in Ministrstva za finance RS na "pravila" Evropske komisije sprenevedanje (točka 9 obrazložitve), ter stališče, da zakon razlaščence diskriminira, banke in njihove uprave pa favorizira (točki 16 in 17). 

Pravobranilstvo v Luksemburgu vrača žogico slovenskemu Ustavnemu sodišču

Danes se je v Luksemburgu odvila predstavitev mnenja generalnega pravobranilstva Sodišča EU, ki je med drugim izpostavilo, da Sporočilo o bančništvu držav članic ne zavezuje, hkrati pa je dejalo, da mora nacionalno sodišče, torej slovensko Ustavno sodišče, samo preveriti in odločiti ali je bil izbris skladen z nacionalno zakonodajo (beri Ustavo RS) in če je bilo uporabljeno načelo sorazmernosti delitve bremen.

Morebitna odločitev Ustavnega sodišča RS, ki bi razveljavila novelo določil Zakona o bančništvu (ZBan-1L) in s tem posledično tudi izbris imetnikov, ne bi imelo učinka 'nedovoljene državne pomoči', na kar se že ves čas sklicujejo tako Banka Slovenije kot Ministrstvo za finance in Vlada RS.

V Društvu MDS zato pozivamo slovensko Ustavno sodišče, Vlado RS, Ministrstvo za finance in Banko Slovenije, da v najkrajšem možnem času, po prejemu odločitve Sodišča EU (pričakuje se jo nekje v 2 mesecih), nemudoma vsebinsko odloči o zadevi, ki nosi oznako absolutno prednostno, a postopek traja že od decembra 2013!

 

Ljubljana in Luksemburg, 18. februar 2016


 

Spomnimo, odločitev je prizadela vsakega 4. državljana Republike Slovenije, bodisi kot imetnika obveznic, varčevalca pokojniskih skladov ali pa kot delničarja slovenskih bank. Denar za morebitno vračilo nastale škode je že vseskozi rezerviran, skladno s sporno novelo ZBan-1L v proračunu Banke Slovenije in ne bo prizadel davkoplačevalcev, saj mora nastalo škodo pokriti organ, ki je odločbe o izbrisu tudi izdal – 350.a člen ZBan-1L v povezavi z 223.a členom ZBan-1L.

Za ogled celotne odločitve Generalnega pravobranilstva Sodišča EU kliknite tukaj.

Bančni izbrisi – Pravobranilstvo Sodišča Evropske unije bo svoje mnenje predstavilo 18. februarja 2016

Potem ko je 1. decembra potekala javna obravnava na tematiko bančnih izbrisov na sodišču Evropske unije (EU) v  Luksemburgu, bo v četrtek, 18. februarja 2016 (ob 9.30 uri) generalno pravobranilstvo sodišča predstavilo svoje sklepne predloge na javni obravnavi Sodišča EU. V Društvu MDS upamo, da bo za tem kar najhitreje sledila sklepna odločitev Sodišča EU, zatem pa še odločitev slovenskega Ustavnega sodišča, ki z oznako absolutne prednosti o zadevi odloča od decembra 2013 dalje (za primere izbrisov v NLB, d.d., Novi KBM, d.d., Abanki Vipa, d.d., Factor banki, d.d. in Probanki, d.d.) ter od decembra 2014 dalje (za primer izbrisa v Banki Celje, d.d.).

 

Ljubljana, 8. december 2015

Obravnava ukrepov Banke Slovenije v Luksemburgu končana

Pred nekaj minutami se je končala javna obravnava v Luksemburgu, kjer je odvetnica Društva Mali delničarji Slovenije (Društva MDS), Tamara Kek zastopala imetnike obveznic bank NLB, d.d. (NLB26), Abanke Vipa, d.d. (ABVIP), Banke Celje, d.d. (BCE10, BCE11, BCE12 in BCE16) ter delničarje Banke Celje, d.d. (BCER), ki so podali svoje pooblastilo Društvu MDS. Tamara Kek je v svoji 10 minutni predstavitvi, ki je bila na voljo vsaki izmed zastopanih strank, predstavila dodatne poglede, zakaj so izvedeni ukrepi, neustavni, saj vidno posegajo v pravico do zasebne lastnine brez možnosti vlaganja pravnih sredstev. 

Po obravnavi je odvetnica Tamara Kek povedala, da je zadovoljna s predstavitvami odvetnikov, ki so zastopali interese imetnikov obveznic in delničarjev in hkrati blago rečeno bila presenečena nad izvajanjem tako slovenskega državnega pravobranilstva kot tudi najetih odvetnikov s strani Banke Slovenije, saj niso postregli z nobenim novim dejstvom, ki bi opravičeval izbris podrejencev in delničarjev.

 

Ljubljana in Luksemburg, 01. december 2015

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.