Aktualno

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je, preko pooblaščene odvetnice Tamare Kek, na Upravno sodišče RS, dne 15.1.2015, vložilo Tožbo zoper odločbo Banke Slovenije o izrednih ukrepih št. PBH-24.20-024/13-023 z dne 16. 12. 2014, izrečenih Banki Celje d.d. Toženi stranki sta Republika Slovenija in Banka Slovenije. Danes 23.01.2014 pa je v imenu delničarjev, ki so bili do izbrisa skupaj lastniki 13,44 % delnic Banke Celje, vložilo še Pobudo za oceno ustavnosti na Ustavno sodišče RS, zaradi razlastitve delničarjev Banke Celje.

Ljubljana in Celje, 23. januar 2015

Delničarji in obvezničarji Banke Celje brez svojega premoženja čez noč

Spomnimo, da je Banka Slovenija 16.12.2014 izdala Odločbo o izrednih ukrepih, s katero je enostransko razlastila imetnike delnic in obveznic Banke Celje pod pretvezo, da je Banka Celje v slabem finančnem stanju in je kapital banke negativen. V nasprotju s tem, pa rezultati Banke Celje na dan 30.09.2014 navajajo, da knjigovodska vrednost delnice Banke Celje znaša 82,40 EUR in tako do danes ni jasno, kako lahko uradniki Banke Slovenije in Ministrstva za finance tako kreativno pišejo odločbe brez vsake pravne ali ekonomske podlage. 

Pri tem bi bilo zanimivo izvedeti koliko depozitov je imela Republika Slovenija v Banki Celje na dan izbrisa, saj bi skladno z ZGD-1 morali zaradi NLB in SDH, ki sta skupaj imel v lasti 51 % Banke Celje in oba sta v 100 % lasti Republike Slovenije vse depozite pretvoriti v kapital in šele nato opraviti izbris. 

Kreativna matematika Banke Slovenije in Ministrstva za finance ter sklicevanje na Bruselj

Več kot očitno je, da si Banka Slovenije in Ministrstvo za finance jemljeta v roke temeljno pravico in sicer pravico do zasebne lastnine, ki je zapisana v Ustavi Republike Slovenije, saj so cenjeni uradniki brez vsakršne resne podlage razlastila sedaj že štiri (4) slovenske banke, ves čas pa se opirajo na stavek, da je tako zahtevala Evropska komisija, pa čeprav ne gre za drugega kot sporočilo Evropske komisije, ki na ravni Evropske unije (EU) ni zavezujoče.

V nasprotju z navedenim ter ne ozirajoč se na finančne podatke Banke Celje, ki je izkazovala pozitiven kapital še manj kot tri mesece pred razlastitvijo, so delničarji in obvezničarji bili dobesedno okradeni. Tako je 684 delničarjev izgubilo nekaj manj kot 42 milijonov EUR, 177 obvezničarjev (110 fizičnih in 67 pravnih oseb) in lastnikov podrejenih depozitov pa 92,25 milijonov EUR.

Kršitev temeljnih ustavnih pravic

Z omenjeno razlastitvijo je Banka Slovenije skupaj z Ministrstvom za finance kršila tudi temeljne ustavne pravice in sicer pravico do zasebne lastnine, pravico do svobodne gospodarske pobude ter načela pravne države.

Za ogled TV prispevka ​novinarja Florijana Zupana iz Dnevnika TV SLO 1 ob 19.00 uri, z dne 04.12.2014 klikniteTUKAJ ali na sliko.

Danes je v javnosti odjeknila novica, da naj bi Banka Slovenije že pripravljala vse potrebno za izbris vseh terjatev imetnikov podrejenih obveznic do Banke Celje v višini 95 milijonov evrov. Banka Slovenije do izdaje odločbe Evropske komisije te novice ne želi komentirati, neuradno pa je slišati, da bo odločba zagotovo izdana že v prvi polovici letošnjega decembra.

Doslej je Banka Slovenije od Banke Celje za doseganje kapitalske ustreznosti zahtevala dokapitalizacijo v višini 160 milijonov evrov, kar bi pomenilo, da je njen kapital trenutno negativen v višini okoli 20 do 30 milijonov evrov.

Izbris vseh podrejenih obveznic Banke Celje bi bil mogoč le, če bi bil njen kapital negativen za vsaj 95 milijonov evrov, neuradno pa naj bi Banka Slovenije naročila novo vrednotenje, ki bo skladno s tem pogojem.

Društvo Mali delničarji Slovenije je zato že pozvalo Upravo Banke Celje, naj preko sistema SEONET nemudoma objavi ustrezne informacije.

Ljubljana, 03. december 2014

Podrejeni dolg Banke Celje znaša 94,8 mio EUR

Banka Celje je izdala več obveznic, v podrejeni dolg pa se uvrščajo obveznice serije 10, 11, 12 in 16, v skupni emisijski vrednosti 88,7 milijona evrov. K podrejenemu dolgu pa je potrebno prišteti še natečene a neizplačane obresti v skupni višini cca. 2,8 milijona evrov ter 3,3 milijona EUR podrejenih obveznosti.  

Ali se ponavlja scenarij izpred leta dni uporabljen pri NLB, NKBM, Abanki Vipa, Probanki in Factor banki?

V kolikor je temu tako, z gotovostjo lahko trdimo, da bo Evropska komisija izdala odločbo, s katero bo potrdila, da je predlagani ukrep izbrisa, skupaj z državno dokapitalizacijo in ostalimi ukrepi za stabilnost Banke Celje, skladen s pravili EU o državnih pomočeh.

Imetnik obveznic NLB26, ki so mu bile konec decembra leta 2013 na podlagi odločbe Banke Slovenije izbrisane obveznice, je kot oškodovanec na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani naznanil sum storitve kaznivega dejanja zoper neznane osebe - odgovorne na NLB, d.d., zaradi ponareditve poslovne listine po določilih Kazenskega zakonika RS (KZ-1), zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, poslovne goljufije in preslepitve pri poslovanju z vrednostnimi papirji.

Ljubljana, 20. oktober 2014

Kot je oškodovanec navedel v obrazložitvi naznanitve suma storitve naštetih kaznivih dejanj, je v nakup podrejenih obveznic NLB26 leta 2010 vložil privarčevana sredstva. Glede na to, da je bila NLB d.d. takrat že dokapitalizirana iz proračuna RS, se je v javnosti ves čas ustvarjal vtis, da je dokapitalizacija bank končana in glede na zagotovila bančnih uslužbencev banke, ki je obveznice ponujala v nakup fizičnim osebam pri okencih v svojih poslovalnicah, je kupil obveznice NLB26, ki so bile predmet izrečenih izrednih ukrepov z odločbo Banke Slovenije z dne 17. 12. 2013. 

Na podlagi navedene odločbe je oškodovanec izgubil vsa svoja sredstva, ki jih je posodil NLB d.d. z nakupom obveznic v zameno za obresti.

Odgovorni v NLB so očitno poznali svoj slab ekonomski položaj, vendar so ga prikazovali kot dobrega 

Oškodovanec je v naznanitvi suma storitve kaznivih dejanj zapisal mnenje, da so odgovorni v NLB d.d.  glede na rezultate stresnih testov, očitno poznali svoj slab ekonomski položaj, ki so ga prikazovali kot dobrega in s tem zagotavljali upnikom banke, da bodo obveznosti banke iz naslova obveznic NLB26 poplačane. S tem, ko so v poslovne knjige NLB d.d., ki so pomembne za poslovni promet z drugimi pravnimi in fizičnimi osebami ali so namenjene za odločitve v zvezi z gospodarsko ali finančno dejavnostjo, očitno vpisali lažne podatke o dobičku ali izgubi ali druge podatke v prospektu in pri objavi letnega poročila, kar je vplivalo na to, da se je oškodovanec odločil za nakup obveznic NLB26 oziroma za njihovo neprodajo, so pri sklenitvi pogodbe o prodaji obveznic NLB26 oziroma pri izvajanju tega pravnega posla preslepili oškodovanca, in si posledično d.d. pridobili veliko premoženjsko korist.

Tveganja iz prospekta za prodajo obveznic NLB26 v razmerju do dejanskega finančnega stanja banke - teorija in praksa?!

Kot kupec obveznic NLB26 je oškodovanec v skladu s podatki iz prospekta s pogodbo o nakupu prevzel le riziko za nevarnost uvedbe stečajnega postopka nad NLB d.d. ali za primer prenehanja poslovanja NLB d.d. (ob večkratnem zagotovilu, da je NLB d.d. zanesljiva sistemska poslovna banka in da stečaj ni mogoč), ne da bi se mu bilo, zaradi zaupanja v banko, treba spuščati v preverjanje točnosti in pravilnosti bančnih knjigovodskih in računovodskih podatkov in o tem, ali mu je poslovna banka pri prodaji  navedenih obveznost kaj zamolčala ali prikrila, kar bi sicer vplivalo na njegovo odločitev o nakupu obveznic. Poleg tega skladno z, v času nakupa veljavne b. točke prvega odstavka 19. člena Sklepa Banke Slovenije o izračunu kapitala bank, hranilnic hibridni instrumenti temeljnega kapitala niso bili razpoložljivi za kritje izgube tudi v času rednega poslovanja. 

Lažno prikazovanje ali prikrivanje dejanskih okoliščin finančnega stanja v NLB d.d. se je nanašalo na bistvene podatke, pomembne za odločitev o nakupu t.i. podrejenih obveznic NLB26, torej na bistvene podatke pri poslovanju z vrednostnimi papirji, pri katerem je bil oškodovanec s prospektom za izdajo podrejenih obveznic NLB26, vključno z značilnostmi in pogoji obveznic seznanjen s ponudbo NLB d.d. o prodaji podrejenih obveznic NLB26, seznanjen zgolj z dejstvom (kot je navedeno v potrdilu o vpisu obveznic NLB26: 

»(I) da gre pri obveznicah za finančni instrument, ki je glede izplačil v primeru stečaja ali prenehanja opravljanja dejavnost izdajatelja podrejen vsem  terjatvam navadnih upnikov do izdajatelja in terjatvam vseh upnikov iz naslova instrumentov dodatnega kapitala II (kot je opredeljen v sklepu o izračunu kapitalske ustreznosti bank in hranilnic) in

(II) da terjatve iz naslova  obveznic niso vključene v sistem zajamčenih vlog v Republiki Sloveniji ter obveznosti izdajatelja iz naslova obveznic niso zavarovane z garancijo ali kakšno drugo obliko  zavarovanja.«

Zaradi navedenega oškodovanec utemeljeno sumi, da so odgovorne oseben NLB d.d. kupcem podrejenih obveznic ves čas prekrivale dejansko slabo finančno stanje banke, zaradi česar so bili kupci obveznic NLB26 zavedeni in preslepljeni ne samo v času nakupa obveznic NLB26 temveč tudi nadalje pri izvrševanju pravnega posla, ki se je zaključil z izrekom izrednih ukrepov po ZBan-1L in izgubo vloženih oziroma posojeni sredstev poslovni banki.

Ali so bili podatki o finančnem stanju NLB resnični ali neresnični?

V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) smo pozorno prebrali odločbo, ki pomeni zadržanje izvajanja zakona nekaterih členov Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Z določenimi navedbami se lahko celo strinjamo, a se v vsebino, ki jo je spisala sodna veje oblasti ne bomo spuščali. Pri tem bi želeli le opozoriti na neenakost obravnave ustavnih pobud in zahtev, saj so pobudniki vlogo vložili dne, 18.09.2014 in 22.09.2014, Ustavno sodišče, pa je zadevo obravnavalo in zadržalo že 02.10.2014, torej v manj kot 14 dneh.

Ljubljana, 03. oktober 2014

Razlaščeni obvezničarji in mali delničarji čakajo na odločitev že več kot 10 mesecev

Ustavno sodišče je dobil dve zahtevi in prek 10 pobud za oceno ustavnosti določil ZBan-1L, kjer obvezničarji, ki so denar posodili bankam in delničarji, ki so bili lastniki bank in so delnice vplačali z denarjem, zahtevajo prednostno obravnavo in zadržanje spornih določil Zban-1L, a je Ustavno sodišče zadevo sprejelo le v absolutno prednostno obravnavo in ne v zadržanje, o zadevi pa še ni odločilo, čeprav mineva že 10 mesecev in je sodišče samo večkrat napovedalo, da bo odločitev sprejeta.

Zakaj veljajo dvojna merila?

Če pa že vlečemo analogijo z izdanim sklepom Ustavnega sodišča številka U-I-201/14-7, U-I-202/14-7 z dne 02. 10. 2014, z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da očitno za kreditodajalce (obvezničarje) in lastnike (delničarje) ne velja 14. člen Ustave, ki jim zagotavlja enakost pred zakonom, ne velja 22. člen Ustave, ki govori o enakem varstvu pravic, kot tudi ne 25. člen Ustave, ki govori o pravici do pravnega sredstva, med tem ko vse te pravice Ustavno sodišče v odločbi posredno priznava bankam, ki so kredite dajale in podjetjem, ki so kredite najemale, ter odločevalcem, ki so le te podeljevali. Tudi retroaktivnost Ustavno sodišče tu posredno pripozna bankam in kreditojemalcem, tega dejstva, pa zaenkrat ne pripoznava obvezničarjem in delničarjem.

Poziv Ustavnemu sodišču, naj nemudoma obravnava in odloči o ustavnih zahtevah in ustavnih presojah izpodbijanih členov Zban-1L

Kot se je v preteklih mesecih že izkazalo, so makroekonomske predpostavke na osnovi katerih je bil sprejet ukrep Banke Slovenije o razlastitvi obvezničarjev in delničarjev 5 slovenskih bank, bile napačne. Še več, namesto gospodarskega padca imamo gospodarsko rast in očitek, da bi zaradi potencialne obveznosti iz naslova obveznic v višini 505 milijonov EUR, lahko propade bančni sistem ne zdrži nobene resne presoje, saj le to predstavlja le 7 % rešene bančne luknje, ki jo pokrivamo davkoplačevalci torej tudi razlaščeni obvezničarji in delničarji.

Medij: TV SLO 3, Novinar: Gorazd Hočevar, Oddaja: OZADJA Datum: 19. sept. 2014, Dolžina: 16 min. 12 s.

Za ogled prispevka kliknite na posamezno sliko ali TUKAJ.

Sodelujoči: 

• Andrej Vizjak – bivši poslanec državnega zbora,
• Mateja Vraničar – državna sekretarka na Ministrstvu za finance RS,
• Peter Žigante – vlagatelj, kateremu so »izbrisali« obveznice  Abanke Vipa in NKBM,
• Tamara Kek – odvetnica, ki je vložila več pobud za oceno ustavnosti v imenu Društva MDS,
• Rajko Stanković - predsednik Društva MDS.

Dne 30.04.2014 je na spletnih straneh SEOnet (za ogled obvestila kliknite tukaj) bilo objavljeno revidirano letno poročilo Banke Celje, d.d.. Revizor Ernst & Young, ki je že sodeloval pri pregledu kakovosti sredstev v okviru izvajanja stresnih testov, je na letno poročilo podal mnenje s pridržkom. Revizor se namreč ni mogel prepričati, ali se vse slabitve nanašajo na poslovno leto 2013 ali na že prej, zato tudi ni dal mnenja na primerljive podatke iz leta 2012.

Ljubljana in Celje, 14. maj 2014

Društvo MDS preseneča takšno mnenje revizorja, saj je le-ta nedvoumno ugotavljal, da bi oslabitve v banki morale biti realizirane že na dan 31.12.2012. Ob tem nikakor ne gre spregledati, da je ravno Banka Celje, d.d. v preteklosti, do izdaje stresnih testov dne 12.12.2013, veljala za eno izmed boljših bank v Sloveniji.

Navedeno mnenje s pridržkom kaže na indice, da so bili računovodski izkazi v preteklosti neresnični in smo bili mali delničarji zavedeni, ter nismo mogli pravilno in pravočasno odreagirati in odprodati svoje naložbe. Prav tako je bila očitno zavedena tudi NLB, d.d., kot večinska lastnica, ki je v lasti vseh nas davkoplačevalcev. V letnem poročilu Banke Celje, d.d. za leto 2013 je tudi nejasno in netransparentno prikazano, koliko sedaj znaša knjigovodska vrednost delnice. Na strani 11 Letnega poročila je navedeno, da znaša knjigovodska vrednost delnice 80 EUR, na strani 28 istega dokumenta pa je v tretjem odstavku sprva navedeno, da vrednost znaša 80 EUR, v nadaljevanju pa, da je vrednost enaka 0 EUR. Po našem mnenju je vrednost knjigovodske vrednosti lahko samo ena in edina, formula izračuna zanjo pa znana.

Ob vsem tem se nam zastavljajo naslednja vprašanja:

1. Ali bo največji delničar NLB, d.d., ki ima dostop do vseh informacij Banke Celje, d.d., vložil tožbo zoper revizorja, uprave in nadzorne svete, saj so vsi navedeni odgovorni za resnično prikazovanje računovodskih izkazov?
2. Zakaj tega v preteklosti ni ugotovila že Banka Slovenije, ki je zakoniti nadzornik Banke Celje, d.d., saj slabitve celo presegajo 10% sredstev banke? Nenazadnje je tudi nenavadno, da takšnega pridržka ni prejela NLB, d.d., čeprav gre za primerljive slabitve in jih je enako revidirala revizijska družba Ernst & Young.
3. Kako so lahko v Letnem poročilu objavljeni dve različni knjigovodski vrednosti delnice?
4. Kako so dve različni knjigovodski vrednosti delnice v Letnem poročilu lahko potrdili uprava banke, njen nadzorni svet, revizor Ernest & Young in regulator Banka Slovenije?
5. Katera knjigovodska vrednost delnice je izključno po strokovni plati tukaj pravilna?

Zato Društvo MDS poziva finančnega Ministra v odstopu, dr. Uroša Čuferja, da poda izjavo, o verodostojnosti rezultatov v preteklih letih, saj je bil do 20.03.2013 član nadzornega sveta (NS) in predsednik revizijske komisije NS.

Ali Uprava in NS Banke Celje sledita ljudskemu reku; Kdor molči vsem zainteresiranim...

Za ogled prispevka RTV SLO 1 z dne 24.03.2014 kliknite na sliko ali tukaj.

Za Banko Celje je v okviru pregledov bank konec preteklega leta mednarodna revizijska družba v primeru uresničitve najbolj neugodnega scenarija ugotovila kapitalski primanjkljaj 388 milijonov evrov, a hkrati je bila po zatrjevanju tedanje uprave Banka Celje, na dan 13.12.2013 kapitalsko ustrezna, kar je objavila tudi na SEONETU. Pri tem ne smemo pozabiti, da je bil nadzornik in predsednik revizijske komisije v Banki Celje od 24.05.2011 do 20.03.2013 dr. Uroš Čufer – sedanji Minister za finance.

Ljubljana in Celje, 21. marec 2014

Društvo MDS pisalo Upravi in NS Banke Celje

V Društvu MDS nas čudi naglica Banke Slovenije in Vlade RS ter Ministrstva za finance (MF), ki smo ji priča te dni, saj verjamemo, da je Minister kot nadzornik vestno opravljal svoje delo in Banka Celje ni v tako slabi kondiciji, kot so jo želeli prikazati tuji eksperti v stresnih testih. Za ogled prispevka na RTV Slovenija, kliknite na sliko ali tukaj.

Se mar motimo? Mislimo, da ne, zato, je Društvo MDS pisalo upravi in članom nadzornega sveta in jih vprašalo sledeče:

• Na kakšni osnovi je določen znesek dokapitalizacije v višini najmanj 160 milijonov EUR?
• Kakšni bodo pogoji dokapitalizacije, kakšna bo cena dokapitalizacijskih delnic in na kakšni osnovi je bila ta cena določena?
• Na kakšni osnovi je določen le 11-dnevni rok za vplačilo, ki je po našem mnenju popolnoma nerealen?
• Koliko je znašala knjigovodska cena delnice BCER na dan 30.09.2013 in koliko na dan 31.12.2013?
• Na vaši spletni strani smo zasledili obvestilo z dne 12. decembra 2013, da Banka Celje tudi po objavi rezultatov pregleda kapitalskih potreb bank izpolnjuje kriterije, ki jih za poslovanje bank predpisuje Banka Slovenije. Zanima nas, ali banka na dan izdaje odredbe, 17. marca 2014, še vedno izpolnjuje te kriterije, ki jih za poslovanje bank predpisuje Banka Slovenije?
• Včeraj ste objavili tudi podatek, da ste pri iskanju strateškega partnerja za dokapitalizacijo banke od januarja 2014 sodelovali z Raiffeisen Centrobank Dunaj (RCD), ki pa pri tem ni bila uspešna in ste proces že zaključili. Dejstvo je, da smo šele sredi meseca marca, ter se nam zdi obdobje od začetka sodelovanja do raziskave trga in končne ugotovitve zelo kratko. Sprašujemo, koliko je Banko Celje stal omenjeni proces (v celoti), kje in po kakšnih pogojih je RCD iskal dokapitalizatorja, ter zakaj niste objavili transparentnega javnega mednarodnega tenderja za dokapitalizacijo?

Odbor za finance in monetarno politiko Državnega zbora RS (DZ RS) včeraj, 11.02.2014, na svoji 24. seji ni sprejel pripravljene Izjavitve DZ RS s strani Vlade RS, Ministrstva za finance (MF) in zakonodajno-pravne komisije DZ RS glede na 2 vloženi zahtevi (Državnega sveta in Varuhinje človekovih pravic) in 4 pobude za presojo ustavnosti sprememb ZBan-1L (dve pobudi je podalo Društvo MDS za obveznice NLB26 in ABVIP). Rezultat glasovanja je bil 8 proti 8, tako da sklep ni bil sprejet, kar vse, ki zatrjujemo neustavnost sprememb ZBAN-1L, navdaja z dodatnim optimizmom.

Ljubljana, 12.februar 2014

Iz magnetograma DZ RS je razvidno, da so bili edini razpravljalci poleg predstavnikov zakonodajno-pravne komisije DZ RS in sekretarja iz MF le še trije poslanci, ki pa so v obrazložitvi glasu jasno zavrnili pripravljene argumente. Po kratkem uvodu je sledila obrazložitev glasu PROTI in na veliko presenečenje (vladajoče koalicije) in veliko veselje vseh razlaščenih lastnikov obveznic ni bil sprejet pripravljeni odgovor MF, Vlade RS in zakonodajno-pravne službe Vlade RS. Upamo, da bo ta razum prevladal tudi ob glasovanju v Državnem zboru RS in ne bo sledila strankarska podreditev, ampak tehten premislek, da so s sprejetjem sprememb ZBan-1L povzročili veliko napako, saj le-teh Evropski parlament sploh še ni obravnaval in smo to kot prvi storili v EU.

Zato v Društvu MDS ponovno pozivamo poslance DZ RS, da tokrat pokažejo svojo samostojnost in glasujejo po vesti in razumu, ne pa po strankarski pripadnosti. Verjamemo, da tega odgovora v DZ RS ne morejo podpreti in da bodo s tem olajšali delo Ustavnemu sodišču, da popravi krivico, preden »vzame še kakšno življenje zaradi stiske«, v kateri so se znašli prenekateri posamezniki.

Prilagamo izvleček iz spletne strani DZ RS, ki je dostopen tukaj.