ALI BO 65.000 MALIH DELNIČARJEV ZVONA 1 IN 2 OSTALO BREZ VSEGA PREMOŽENJA?
Stališče Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (v nadaljevanju: MDS) je popolnoma jasno, če sta »rimo-katoliška cerkev in njeni pastoralni izvajalci« kot moralna integriteta vabila k vlaganju, v »božje« družbe, ki so se kasneje preoblikovale v ZVON 1 in ZVON 2, bi bilo moralno pošteno, da sedaj, ko sta družbi tik pred bankrotom, prispeva tudi potrebna sredstva za sanacijo. Ker pa nihče ne ve, ali noče vedeti, točno koliko naj bi bila ZVON 1 in ZVON 2 dejansko dolžna, bomo v Društvu MDS zahtevali sklica izrednih skupščin v obeh družbah.
Ljubljana in Maribor, 27.01.2011
ZAHTEVI ZA IZREDNI SKUPŠČINI IN UGOTAVLJANJE MOREBITNE ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST OBEH NADZORNIH SVETOV IN UPRAV
Cilji skupščin so izredne revizija vseh spornih poslov zadnjih 5 let, v kateri se je finančni dolg ZVONU 1 in 2 enormno povišal. Na osnovi teh izsledkov naj se na osnovi morebitnih utemeljenih sumov vložijo ustrezne odškodninske tožbe zoper Uprave oz. člane NS.
CERKEV NAJ OBDRŽI SAMO PREMOŽENJE ZA PASTORALNO IN VZGOJNO IZOBRAŽEVALNO DEJAVNOST, VSE OSTALO NAJ ODPRODA IN POPLAČA DOLGOVE
V primeru, pa da odprodano premoženje (finančne naložbe in nepremičnine) ne zadošča, pa naj razliko pokrije VATIKAN, ki je po KANONSKEM pravu lastnik vseh nepremičnin Slovenske rimo - katoliške cerkve. Če v Vatikan potujejo vsi presežki premoženja, je edino moralno spodobno, da se promet izvrši tudi v obratni smeri, ker je Nadškofija Maribor v resnih težavah zaradi napačnih poslovnih odločitev upravljalcev in nadzornikov.
ALI BO FINANČNIK MARIBORSKE NADŠKOFIJE ODGOVARJAL
Nekdanji finančnik Mariborske nadškofije Mirko Krašovec je izjavil "Zavedamo se, da v preteklosti nismo vedno ravnali tako, da bi bilo očitno, da je naše poslanstvo izključno v službi oznanjevanja, izobraževanja in socialno-karitativnega poslanstva ...
Omenjeno ravnanje vodstva gospodarske uprave, kakor tudi posledice takšnega ravnanja so v nasprotju z uradnim naukom cerkve, zlasti 8. in 10. božjo zapovedjo (ne kradi in ne želi si česar koli, kar pripada tvojemu bližnjemu) ter v nasprotju z okrožnico papeža Benedikta XVI. Caritas in Veritate (Ljubezen v resnici), 2009: »Brez poštenih ljudi, brez gospodarstvenikov in politikov, ki v svoji vesti živo občutijo klic po skupnem dobrem, razvoj ni mogoč. Potrebni sta poklicna usposobljenost in moralna doslednost. Ko prevlada poveličevanje tehnike, pride do zmešnjave med nameni in sredstvi; podjetnik bo videl edino merilo proizvodnje v najvišjem možnem dobičku.
ZAGOTOVITI SO HOTELI LE TRDNEJŠO FINANČNO OSNOVO ZA REDNO IN BOLJŠE DELOVANJE OSNOVNEGA PASTORALNEGA, VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA TER SOCIALNO - KULTURNEGA DELOVANJA
Izjava g. Krašovca v tem delu ne drži in ni podkrepljena s konkretnimi primeri. Urejanje odnosa med državo in verskimi skupnostmi v Evropi in svetu ne pozna enotnega obrazca. Modeli se ob upoštevanju osnovnih človekovih pravic razlikujejo predvsem zaradi zgodovine in kulturnega okolja vsake države posebej. Nadalje, 7. člen Ustave RS določa: »Država in verske skupnosti so ločene. Verske skupnosti so enakopravne; njihovo delovanje je svobodno.«. Republika Slovenija neposredno ne financira delovanja verskih skupnosti. Verske skupnosti kot pravne osebe zasebnega prava lahko skladno z določili veljavne zakonodaje RS konkurirajo tudi za druga sredstva iz državnega proračuna, in sicer za izvedbo določenih programov predvsem na socialnem področju. Verske skupnosti imajo tudi svoje dobrodelne organizacije, ki sredstva pridobivajo enakopravno z drugimi humanitarnimi organizacijami.
V zvezi s pravno ureditvijo vsebine in obsega financiranja cerkvenih skupnosti v RS, 29. člen Zakona o verski svobodi (Uradni list RS, št. 14/2007) jasno določa, da:
»(1) Registrirane cerkve in druge verske skupnosti se financirajo predvsem iz donacij in drugih prispevkov fizičnih in pravnih oseb ter iz svojega drugega premoženja, kakor tudi iz prispevkov mednarodnih verskih organizacij, katerih članice so.
(2) Registrirana cerkev ali druga verska skupnost sme zbirati prostovoljne prispevke v skladu s svojimi pravili in veljavno zakonodajo.
(3) Država lahko gmotno podpira registrirane cerkve in druge verske skupnosti zaradi njihovega splošno koristnega pomena, kakor je opredeljen v 5. členu tega zakona.«)
DANES SE JE TAK NAČIN POKAZAL KOT NEPRIMERNA REŠITEV ZA CERKVENO USTANOVO. V PRIHODNJE SMO ODLOČENI TO SPREMENITI.
Ugledni italijanski ekonomist prof. Stefano Zamagni, svetovalec papeškega sveta Pravičnost in mir ter sodelavec papeža Benedikta XVI. pri pisanju enciklike Caritas in Veritate, je na predavanju 29. novembra 2010 v avditoriju Fogar v Gorici ocenil: »Paradoksalno je, da je človekovo delo v preteklosti veljalo za vir bogastva, v zadnjih desetletjih pa so ga “prekvalificirali” in se je razširila ideja oz. “psevdokultura”, da je pravi vir bogastva “špekulativna financa”. To pomeni: če hočeš obogateti, ni treba, da delaš; moraš se specializirati v dejavnosti špekulacije. Tako boš obogatel v krajšem času, ne da bi kaj dosti delal.«)
V PRIHODNJE NAJ BI BILO GOSPODARSTVO V SLUŽBI OSNOVNEGA POSLANSTVA NADŠKOFIJE, NE PA ISKANJA ZASLUŽKA.
Zelo zanimiva sta izjavi Dr. France Arhar, predsednik uprave UniCredit Slovenija, ki je 14.09.2010 na okrogli mizi »Etika v ekonomiji - rešitev ali utvara?« na Teološki fakulteti v Mariboru poudaril:
1. »Lastnina je zame najprej odgovornost in ne samo pravice, katere nekateri tako radi poudarjajo.« Sicer pa je tudi papež Benedikt XVI. v encikliki Caritas in Veritate večkrat poudaril, da etika ni nekaj izven ekonomije, ampak je znotraj gospodarstva, in gospodarstvo ne more delovati brez etičnih prvin.)
2. Če z denarjem delujem narobe, ga narobe obračam, delam proti božji postavi. Pri oceni tveganja posla je pomembno tudi, kako pošteno se je nekdo obnašal v preteklosti, ob upoštevanju sedanjih vidikov, ki jih pozorno spremljamo«).
