Medij: Manager Avtorji: Koražija Nataša Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Problem & rešitev Datum: 07. 04. 2010 Stran: 51
Zneska, ki ju hočejo izterjati od uprave in nadzornih svetov Intereurope in Luke Koper, sta nepredstavljivo visoka. Napoveduje se plaz podobnih tožb. Doslej je bilo takšnih malo, zneski so bili nižji, epiloga še ni. Kakšne so možnosti, da bo ta denar od managerjev in nadzornikov zares izterjan?
Uprava Intereurope je na začetku leta v imenu delničarjev vložila odškodninsko tožbo proti prejšnji upravi Intereurope na čelu z Andrejem Lovšinom v višini 37,5 milijona evrov. Gre za znesek, s katerim bi po sedanjih cenah lahko odkupili celotno Intereuropo - tržna kapitalizacija družbe konec marca je bila namreč 35,7 milijona evrov. Tožbi proti nekdanji upravi Intereurope bi se kmalu utegnilo pridružiti nekaj novih: na skupščinah Hita in Casinoja Ljubljana so delničarji že izglasovali, naj pooblaščenec na podlagi izredne revizije vloži odškodninsko tožbo, določili pa so tudi pooblaščenca oziroma odvetnika, ki bo pregledal dokumente in vložil tožbo. »Nadzorniki se lahko odločijo tako za odškodninsko tožbo kot za kazensko ovadbo, vendar je odškodninska tožba za nadzornike pomembnejša, ker nadomesti povzročeno škodo, izgubljena sredstva pa se lahko vrnejo v podjetje,« pravi Anja Strojin Stampar, članica uprave Kada.
Vrsta posebnih revizij
Odškodninske tožbe pri nas vložijo praviloma na podlagi izsledkov posebnih revizij. Kad je kot delničar med drugim zahteval, da se opravijo posebne revizije v Hitu, Casinoju Ljubljana in Luki Koper. Posebno revizijo lahko sicer zahtevajo že nadzorniki sami, vendar je pri nas navada, da za to poiščejo soglasje delničarjev na skupščinah. Ko na skupščinah izglasujejo revizijo (delničarji praviloma tudi določijo revizorja), mora uprava izpeljati postopek in dati na razpolago dokumente, revizorji pa morajo upoštevati zahtevo delničarjev, katere posle naj preverijo. Naj spomnimo, da tega niso upoštevali v Luki Koper, kjer so delničarji že marca 2009 zahtevali, da se preverijo vsi posli za preteklih pet let s poudarkom na 14 konkretno navedenih poslih zaradi suma negospodarnih in škodljivih ravnanj ter oškodovanj družbe, nato pa je revizor PricewaterhouseCoopers po dogovoru z upravo pregledal zgolj 10 od 14 spornih področij. Med nepregledanimi štirimi področji so tako ostali nakup Orleške gmajne v Sežani, posli z družbo Premiknet, zaradi katerih je pozneje izbruhnila afera Prijatelj prijatelju, prodaja kapitalskih naložb, gradnja nove poslovne stavbe, upravičenost plačila kavcije in vračila sredstevzasprostitevladijvlasti družb Pašnjak in H/J Shipping Malta, podaljšanje pomola 1 in gradnja ankaranske obvoznice. Revizorji so pojasnili, da nimajo na voljo tehnik in pooblastil, s katerimi bi lahko uspešno nadaljevali preiskavo, in dodali bistroumno oceno, da njihova preiskava ne more doprinesti dodatne vrednosti k policijskemu preiskovalnemu procesu, ki je potekal vzporedno.
Kaj vse očitajo Robertu Časarju
Med desetimi področji, ki so jih revizorji pregledali, je po spornosti na prvem mestu 'slovaški posel', to je nakup desetine podjetja TTI. Luka Koper je odštela 26 milijonov evrov za nakup desetine podjetja, kije imelo 1,7 milijona evrov kapitala, gre pa za eno od podjetij avstrijskega poslovneža DieterjaKaasa. Denar je izginjal tudi v romunskem projektu Railport Arad in v TTT (Trade Trans Terminal) ter še v nekaj drugih projektih. Revizorji PricewaterhouseCoopers so skupaj odkrili več težkih nepravilnosti, s katerimi naj bi prejšnja uprava Luko oškodovala za skoraj 40 milijonov evrov. Če biktemu prišteli še zneske posojil ekološkima podjetjema Adriasole in Ecoporto v večinski lasti Luke Koper, potem je iz podjetja odfrčalo dobrih 50 milijonov evrov. Iz Luke Koper naj bi denar denimo odtekal tudi prek škodljive pogodbe z že izbrisanim podjetjem Sintesi Pen ob gradnji potniškega terminala, prek najemnega posla z družbo Grafist, s katero povezujejo župana Borisa Popoviča, in tudi prek pogodbe z mariborskim inženirskim podjetjem Ponting. Spomnimo, dajebil svetovalec Roberta Časarja sedanji državni sekretar na ministrstvu za promet Igor Jakomin. Ta je svoje podjetje Marlog leta 2008, vpričakovanju, da bo imenovan na položaj državnega sekretarja, prodal družbi Rail Cargo Adria (ki je v solasti enega Kaasovih podjetij), ki jo vodi Valter Abramovič, ta pa je skupaj s Ksenijo Sedmak Časar, ženo nekdanjega predsednika Luke Koper, tudi lastnik podjetja Logent.
Posebna revizija še ni tožba
Po utečenih postopkih revizorji o svojem delu poročajo na skupščini delničarjev. Če uprava presodi, da delo ni bilo dobro opravljeno, lahko svoje mnenje sicer izrazi, ne more pa preprečiti predstavitve poročila delničarjem. Ravno tako naj se ne bi dogovorila z revizorjem, naj se pregleda zgolj del poslov. Na podlagi poročila posebne revizije imajo delničarji možnost imenovati posebnega pooblaščenca (odvetnika), ki poročilo prouči, in če iz poročila izhaja dovolj dejstev in dokazov za utemeljen odškodninski zahtevek, sestavi tožbo. »Za uspešno uveljavljanje odškodninskega zahtevka morajo biti podani vsi štirje elementi odškodninske odgovornosti: dejansko nastala in pravno priznana škoda, protipravnost dejanja, vzročna zveza med škodo in protipravnim dejanjem ter odgovornost povzročitelja. Julija bo potekel šestmesečni rok, v katerem morajo pooblaščenci v primeru Hita in Casinoja Ljubljana ugotoviti, ali so navzoči vsi elementi odškodninske odgovornosti in ustrezni dokazi,« pravi Anja Strojin Stampar.
Kakšne so možnosti za izvršbo?
Zlasti pomembno se ji zdi razmisliti o koraku naprej, kakšne so možnosti za izvršbo. Ali obstaja možnost, da se odškodnine izterjajo od nekdanjih članovupravinčlanovnadzornih svetov? »Sistem bo deloval le v primeru, da bo mogoče škodo povrniti in da bo prišlo do restitucije premoženja,« meni Strojin Stamparjeva. Zato seji zdi smiselno, da bi se člani uprav zavarovali za odškodninsko odgovornost. »Uprava zato ne bo ravnala z manjšo skrbnostjo, družbi pa bo uspelo del škode dobiti nazaj od zavarovalnice. Člani uprav ne morejo vseh poslov voditi brez tveganja, ker je običajno poslovno tveganje pri poslih nujno. In če je uprava zavarovana, je pri določenih odločitvah lahko bolj suverena.« Je pa res, da gre za razmeroma draga zavarovanja, ki se jih zdaj obračunava kot boniteto, in zato v praksi niso zelo razširjena (v upravi Kada jih denimo nimajo).
V Hitu pod drobnogledom nepremičninski posli
V Hitu so sprožili posebno revizijo zaradi naložb v Umagu, Brčkem, Črni gori in zaradi nepremičninskih poslov v Beogradu.V Casinoju Ljubljana pa so delničarji zahtevali pregled sponzorskih in svetovalnih pogodb ter pregled porabe dokapitalizacijskih sredstev. Pooblaščenec, ki naj bi vložil odškodninsko tožbo proti prejšnji upravi Hita, je odvetnik Miha Martelanc, pooblaščenec za Casino Ljubljana pa odvetniška družba Fašun, Mihelin, Milač in Strojan. Pri Casinoju Ljubljana bo treba odgovoriti tudi na vprašanje, kaj narediti v primeru, ko delničarji zahtevajo odškodninsko tožbo za družbo, ki je v stečajnem postopku. Lahko dodamo, daje tak primer Jutranjka, pri kateri je bila odškodninska tožba vložena na pobudo upnikov.
Kaj pričakujejo nadzorniki Intereurope
»Težko je napovedovati, kaj se bo dogajalo s tožbo. Pričakujem, da bodo postopki dolgotrajni, ker smo oddali več deset kilogramov gradiva in ker gre za zapleten primer. Upam pa, da bodo sodišča ravnala zakonito in strokovno in da bomo lahko iz tega kaj iztržili za Intereuropo,« pravi Bruno Korelič, zdajšnji predsednik nadzornega sveta Intereurope. Odškodninska tožba je predvsem povezana s prekoračenimi stroški gradnje logističnega centra Čehov pri Moskvi. Spomnimo: naložba se je s predvidenih 46 podražila na 161 milijonov evrov, prekoračitev pa so prejšnji nadzorniki odobrili šele naknadno. Na "vprašanje, zakaj niso vložili tožbe za celotno razliko vprekoračenem znesku, Korelič odgovarja, da gre za povsem pravno dikcijo, ker gre deloma za oškodovanje iz malomarnosti in oškodovanje iz naklepa, deloma pa so se tudi spremenile cene na trgu.
Visoki stroški odškodninskih tožb zaradi drage takse
Po Koreličevih besedah naj bi bili stroški vlaganja odškodninske tožbe doslej povezani zgolj s sodno takso. Preverili smo, kolikšna bi bila taksa pri takšnem odškodninskem zahtevku - gre za 74 tisoč evrov. Če k temu dodamo še stroške izvedenca za oceno skrbnosti ravnanja toženih managerjev, približno 30 tisoč evrov, in še stroške odvetnika, lahko hitro pridemo do razmeroma visokih zneskov.
Prihodnost Intereurope
Koreliča smo tudi povprašali za komentar neuradnih napovedi, da bo Intereuropa razdeljena na kose in prodana, a je to zanikal in odgovoril, daje nadzorni svet potrdil strategijo, po kateri bodo iskali strateškega partnerja za Čehov in za Intereuropo v celoti. Letos načrtujejo, da bodo prodali staro poslovno stavbo Intereurope v Ljubljani in skladišče, strategija pa predvideva tudi prodajo tovornega prometa (gre za razmeroma veliko transportno organizacijo s 140 vlačilci). Korelič ravno tako ni hotel komentirati govoric o dogovorih o prodaji dela Intereurope Švicarskemu logistu Keuhne & Nagel, ker naj bi to prvič slišal.
Korelič je bil tudi sam odškodninsko tožen
Spomnimo naj, da se je Bruno Korelič že sam znašel na sodišču: prejšnja uprava Luke pod vodstvom Roberta Časarja gaje tožila za odškodnino 772 tisoč evrov, ker naj bi podjetje oškodoval z leta 2003 nakupljenimi in leta 2005 prodanimi Autocommerceovimi delnicami. Pri tem posluje sicer Luka Koper zaslužila 15 odstotkov, vendar je pozneje prišlo do managerskega prevzema Autocommercea in so delnice dosegle višjo ceno. Avgusta 2009 je sodnica na koprskem okrožnem sodišču razsodila, da Korelič ni oškodoval podjetja, Korelič pa je ponovil, da je tožba zgolj maščevanje Borisa Popoviča, kije bil takrat predsednik nadzornega sveta Luke. Zanimivo je, daje Boris Popovič še vedno član nadzornega sveta Luke Koper, v nenavadnem položajupa je tudi nekdanja članica nadzornega sveta Olga Franca, ki je v vmesnem obdobju kot predsednica NS imenovala sedanjega predsednika Gregorja Veselka. Utegne se zgoditi, da bo zdaj ta predsednik uprave v imenu delničarjev verjetno vložil tožbo med drugim tudi proti njej. Po sklepu skupščine bodo namreč delničarji vložili odškodninsko tožbo tako proti upravi kot proti nadzornemu svetu.
Znova aktualna Zavarovalnica Triglav
Ena starej ših odškodninskih tožb, ki pa j e ponovno aktualna, je tožba proti Nadi Klemenčič in Milanu Maroltu, nekdanjima vodilnima v Zavarovalnici Triglav. Zavarovalnica Triglav je v času, ko jo je vodil Jože Lenič, tožila Nado Klemenčič in Milana Marolta zaradi izplačila nagrad v letih 1999 in 2001 v vrednosti 783 milijonov tolarjev (3,3 milijona evrov, brez zamudnih obresti). Zavarovalnica Triglav je poskušala dokazati, da so bile nagrade izplačane brez ustreznega sklepa nadzornikov. Tožbo je nadaljeval naslednji predsednik uprave Andrej Kocič, verjetno pa jo bo tudi Matjaž Rakovec. Na prvi stopnji sta Klemenčičeva in Marolt zmagala, Triglav pa seje pritožil. Pritožbi je sodišče deloma ugodilo in Triglav mora zdaj vnovič dokazati, daje odškodninska tožba upravičena.
Tožba zaradi nepreglednega managerskega odkupa
Nekoliko drugačna tožba proti predsedniku uprave je doletela Jožeta Homarja in pet drugih posameznikov iz Menine, februarja letos jo je vložila Mercata. Uprava Mercate seje za tožbo odločila, ker je Menina prodajala lastne delnice izbranim osebam po nižji ceni od tržne, kar naj bi povzročilo oškodovanje družbe v višini 131 tisoč evrov. Marko Mencin, predsednik uprave Mercate, trdi, da gre za enega klasičnih manevrovpri nepreglednih managerskih odkupih. Mercata je sicer 20-odstotna lastnica Menine, ki se ukvarja s prodajo pogrebne opreme, nepravilnosti pri odkupu delnic pa je ugotovil izredni revizor, podjetje AGN Consultatio, ki gaje na skupščini imenovala največja delničarka, družba pooblaščenka MCL (MCL je pred kratkim ustanovilo podjetje Meng in nanj preneslo 46,65odstotni delež Menine).
Delničarji Mercatorja v tožbo zaradi nepreglednega prevzema
Zaradi nepreglednega prevzema pa so delničarji Mercatorja lani pod okriljem VZMD (Vseslovensko združenje malih delničarjev) začeli postopek za vložitev tožbe proti prevzemnikom Mercatorja, torej proti Pivovarni Laško, Pivovarni Union, Radenski in Infond Holdingu, kije zdaj v stečaju. Tu gre za nekoliko drugačen primer kot pri tožbah delničarjev proti nekdanjim upravam ali nadzornim svetom, ker gre za kršitev zakona o prevzemih. Na VZMD so ocenili, daje delničarjem Mercatorja nastala večmilijonska škoda, ker prevzemniki niso objavili ponudbe za prevzem. K vložitvi tožbe so lani pozvali vse delničarje Mercatorja, postopek pa vodi odvetniška pisarna Veršič in Perčič, nam je pojasnil Kristjan Verbič, predsednik VZMD. Tožba bo ravno te dni vložena na sodišče, toženi pa bodo Pivovarna Laško, Pivovarna Union, Radenska in Infond Holding v stečaju. Neuradno smo izvedeli, da gre za visoke odškodninske zneske (celotni znesek še ni znan, gre pa za več sto milijonov evrov) in da so tudi pri tej tožbi težave zaradi visoke sodne takse.
Ob odškodninskih tožbah tudi kazenske ovadbe
Ovadbe so bile posredovanje v primeru Intereurope, Luke Koper in Elana ter IUV v stečaju, kjer je policija lani poleti ovadila skupaj sedem oseb (nekdanja predsednika uprave Vita Debeljaka in Aleša Lundra, člana uprave Dušana Jeršeta ter Sonjo Vavken in zunanje sodelavce Nino Morgan Jones, Romano Sušter in Grega Sturmerja), ki so osumljeni povzročanja premoženjske škode oziroma pridobivanja protipravne premoženjske koristi v vrednosti več kot milijon evrov.
Primer Rabič še odprt
Praksa kaže, da pravnomočna kazenska tožba še ne pomeni, da bodo storilci odškodninsko odgovarjali in da bo nezakonito pridobljeno premoženje podjetju vrnjeno. Spomnimo naj na primer Mihe Rabiča, nekdanjega direktorja Jutranjke, M je bil pravnomočno obsojen na višjem sodišču, kjer so mu potrdili krivdno odgovornost in ga kaznovali z 11 meseci zapora. Nekdanji direktor naj bi Jutranjko v letu 2003 oškodoval za 2,65 milijona evrov z nenamensko uporabo državne pomoči in z drugimi transakcijami, nadzorni svet Jutranjke pa je takrat vodil njegov oče Marjan Rabič. Tomaž Kos, stečajni upravitelj Jutranjke, je konec leta 2005 oziroma na začetku leta 2006 proti Mihi Rabiču vložil tudi odškodninsko tožbo v imenu upnikov, vendar primer še vedno nima epiloga. »Razpisanih je bilo več obravnav in mi dokazujemo, daje bil Miha Rabič dejansko kriv za zmanjšanje stečajne mase,« pravi Tomaž Kos. Če bi bila ta odškodninska tožba rešena, bi lahko stečaj Jutranjke končali že pred dvema letoma, je še dodal Kos, tako pa je postopek še vedno odprt. Iz primera Jutranjka lahko sklepamo, da bodo odškodninske tožbe dolgotrajni procesi, ki bodo več let zaposlovali naše pravniške ume in vojske različnih izvedencev. Izidi tožb so negotovi, možnosti za dejansko povrnitev izginulega premoženja v podjetja pa oddaljene v prihodnost in neznatne.
Plaz posebnih revizij se pogosto sproži po parlamentarnih volitvah in zamenjavi politične ter gospodarske elite.
V PaLomi so že pred letom dni vložili odškodninsko tožbo v višini pol milijona evrov proti Danilu Marinu in Mateji Perger, ki naj bi oškodovala družbo prek pogodb z različnimi odvetniki ter nakupom in najemom zemljišča v Šentilju. Redna in izredna revizija sta bili opravljeni v družbi Gio. Pri obeh so ugotovili, da je pogodba za najem letal, ki jo je Gio sklenil z liechtensteinsko družbo, škodljiva. Zato je bila proti nekdanjemu predsedniku uprave Savu Tataloviču vložena odškodninska tožba v višini 0,47 milijona evrov. Gio (nekdanji Smelt), ki je v lasti Kada, Soda in DSU, je v likvidaciji že od leta 2008, proces pa se zapleta ravno zaradi pogodbe za najem letala pri liechtensteinskem podjetju Interflight Anstalt, ki ga zastopa odvetnik Andrej Toš. Po pogodbi iz leta 2005 mora Gio za uro letenja plačati 1350 evrov, čeprav naj bi bilo primerljivo letalo mogoče najeti na trgu že za 600 evrov.
Te dni poteka posebna revizija tudi v družbi Istrabenz Gorenje Avtomatizacija zaradi suma oškodovanja premoženja podjetja. Prejšnji direktor Marko Urbanija je bil razrešen iz krivdnih razlogov, po neuradnih virih naj bi neupravičeno odlival denar iz družbe, letno naj bi šlo za šestmestne številke, a nižje od pol milijona evrov.
Februarja letos je nadzorni svet Droge Kolinske podprl predlog, da se opravi posebna revizija poslovanja srbskih družb Grand Prom in Soko Stark, ki sta del skupine Droga Kolinska, pred tem pa sta bili v lasti sedanjega predsednika uprave Slobodana Vučičeviča. Revizija naj bi zajela obdobje zadnjih dveh let. Posebna revizija poteka tudi v Peku. Lastniki so na decembrski skupščini izglasovali tudi izredno revizijo v Preventu Globalu, vendar ni nujno, da bo izpeljana. Interno proučevanje nenavadnih potez predhodnikov poteka tudi na Petrolu in v Zavarovalnici Triglav. Posebna revizija je potekala tudi v Steklarski Novi, Kad pa je stečajnega upravitelja pozval k vložitvi tožb, ker naj bi bilo od leta 2005 in 2008 v Steklarski Novi več nezakonitih transakcij.