Medij: Dnevnik (posel) Avtorji: Anže Lebunger Teme: razlaščeni mali delničarji in obvezničarji slovenskih bank Datum: Sreda, 8. marec 2023 Stran: 8
Ustavno sodišče je razveljavilo zakon o bančnih razlaščencih, saj da so določila v neskladju z načelom finančne neodvisnosti Banke Slovenije. Sodniki so ob tem opozorili na nastalo protiustavno pravno praznino, ki jo mora državni zbor čim prej zapolniti.
Ustavno sodišče je razveljavilo zakon o postopku sodnega in zunajsodnega varstva razlaščenih lastnikov podrejenih obveznic in delnic saniranih bank v letih 2013 in 2014. Čeprav niso vse določbe protiustavne, so ustavni sodniki zakon razveljavili v celoti, saj so ugotovili neustavnost plačevanja odškodnine s strani Banke Slovenije. »Težko si je zamisliti ustavnoskladno zakonsko ureditev, ki bi ekonomsko breme napak pri izbrisu kvalificiranih obveznosti nalagala kateremu koli drugemu subjektu kot državi kot varuhu javnega interesa, zaradi katerega je izbris tudi bil opravljen,« je zapisano v sodbi.
Spomnimo, da je državni zbor zakon sprejel leta 2019, v času vlade Marjana Šarca. Pripravili so ga na ministrstvu za finance, ki ga je takrat vodil Andrej Bertoncelj. Z zakonom so hoteli zagotoviti pravno varstvo nekdanjim imetnikom kvalificiranih obveznosti bank, ki so bile izbrisane zaradi sanacije bančnega sistema. Teh oseb se je v javnosti prijelo ime »podrejenci«, saj so imele v lasti tako imenovane podrejene obveznosti bank.
Sodniki opozorili na pravno praznino
Banka Slovenije je januarja 2020 vložila zahtevo za oceno ustavnosti zakona in izpostavila, da je sporen predvsem z vidika monetarnega financiranja in finančne neodvisnosti centralne banke. Ustavno sodišče je izvrševanje zakona zadržalo in se z več vprašanji obrnilo na sodišče EU. To je lansko jesen odločilo, da je zakon sporen z vidika monetarnega financiranja in finančne neodvisnosti centralne banke.
Ustavni sodniki so v skladu s to sodbo med drugimi izpostavili, »da ni ustavno sprejemljiva ureditev, ki posega v splošne rezerve Banke Slovenije zaradi izplačil iz naslova odškodninske odgovornosti za opravljanje funkcije, ki ne spada med njene temeljne naloge«, saj da jo »postavlja v položaj odvisnosti od političnih organov«, v katerem je potencialno izpostavljena pritiskom in pogojevanjem obnovitve svojega premoženjskega stanja.
Sodišče je izpostavilo, da po tej odločitvi obstaja v pravnem redu protiustavna pravna praznina, ki jo mora zakonodajalec v najkrajšem mogočem roku zapolniti, in da protiustavno stanje traja že nesprejemljivo dolgo. »Dolgotrajna neodzivnost države je pripeljala do ugotovitve evropskega sodišča za človekove pravice, da je Republika Slovenija nekdanjim imetnikom izbrisanih obveznosti (sodba ESČP v zadevi Pintar in drugi proti Sloveniji z dne 14. septembra 2021) kršila pravico do zasebne lastnine iz 1. člena prvega protokola h konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,« so zapisali.
Na ministrstvu napovedali nov zakon
Predsednik društva Mali delničarji Slovenije Rajko Stanković je vlado in DZ pozval, naj takoj začneta iskati zunajsodno rešitev in pravičen način poplačila izbrisanih imetnikov v bankah. »Devet let in tri mesece in pol po izbrisu nimamo ne zakona ne učinkovitega pravnega sredstva,« je opozoril po razveljavitvi zakona za zagotovitev sodnega varstva po izbrisih v bankah. Z ministrstva za finance so medtem že sporočili, da bodo razveljavitev zakona preučili in na tej podlagi prednostno pristopili k pripravi novega.
Iz centralne banke pa so sporočili, da je neodvisna skupina pravnih strokovnjakov, ki so jo angažirali, že pripravila predlog zakonskih rešitev, ki naj bi jih javnosti predstavili v prihodnjih dneh in bodo na voljo pristojnim organom, da jih po svoji presoji uporabijo v zakonodajnem in drugih postopkih.
***
Težko si je zamisliti ustavnoskladno zakonsko ureditev, ki bi ekonomsko breme napak pri izbrisu kvalificiranih obveznosti nalagala kateremu koli drugemu subjektu kot državi kot varuhu javnega interesa, zaradi katerega je izbris tudi bil opravljen.
Ustavno sodišče RS