Medij: STA Avtorji: STA Teme: mali delničarji, Zvon Ena holding, Zvon Dva Holding Datum: Petek, 16. december 2022 Vir: TUKAJ
Ljubljana, 16. decembra (STA) - Deset let po stečaju finančnih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, po obsegu dolgov največjem v zgodovini samostojne Slovenije, so v Društvu Mali delničarji Slovenije (MDS) na podlagi novih indicev prepričani, da je bila pri tem malim delničarjem načrtno storjena velika premoženjska škoda. Po njihovem mnenju bi se stečajema Zvonov lahko izognili.
Cerkveni družbi Zvon Ena in Zvon Dva sta v stečaju pristali v začetku leta 2012, za seboj pa pustili več sto milijonov evrov veliko luknjo v državnih bankah. V MDS so se kot zastopnik malih delničarjev obeh entitet - teh je bilo prek 40.000 - od leta 2011 aktivno vključevali v postopek iskanja rešitve, ki ne bi vodila do stečajev, je na današnji novinarski konferenci dejal predsednik MDS Rajko Stanković. Kot je dodal, so našli nove indice, ki kažejo na to, da je v celotni zgodbi prišlo do načrtnega oškodovanja delničarjev.
Iz interne dokumentacije, ki je bila predložena odvetniku, izhaja, da so banko namesto interesa, da zaščiti sebe in partnerja, vodili neki drugi interesi, ki se bodo izkazali po podaji ovadbe, je izpostavil.
"Ko je začelo primanjkovati denarja, bi lahko banka to premoženje v nekem transparentnem postopku prodala in poplačala. Tega ni naredila, kljub temu da je ta proces dogovarjanja trajal več kot šest mesecev, pripravljen je bil tudi program prestrukturiranja. Zatem so banke kar naenkrat odstopile in povzročile največji stečaj v zgodovini Slovenije," je bil jasen.
Kot je še poudaril, v prid temu, da so se zgodile nepravilnosti pri največjem zastavnem upniku, govori tudi to, da je bil en kredit pravilno prijavljen, drugi pa z zamudo. "To vzbuja sum, da je bil načrtno storjen manever, s katerim so povzročili veliko premoženjsko škodo delničarjem Zvonov, na drugi strani pa je nekdo drug pridobil veliko premoženjsko korist. Radi bi preprečili, da se v bodoče kaj takega ne bi dogajalo," je dodal Stanković.
V MDS so po njegovih besedah upali, da bodo nepravilnosti ugotovili tudi stečajni upravitelji in jih posredovali pristojnim institucijam. "Oba stečajna upravitelja sta imela samo eno nalogo, ki sta jo uspešno opravila, in to je razprodaja stečajnega premoženja," je dejal Stanković.
Novinarske konference se je udeležil tudi nekdanji ekonom mariborske nadškofije Mirko Kraševec. Kot je povedal, s tem izpolnjuje obljubo, da bo nadaljeval z razkrivanjem negativne vloge nelojalnih poslovnih partnerjev, ki so po njegovih besedah načrtno povzročili afero na račun nadškofije.
Foto: Nace Hočevar / STA
Po njegovih besedah so po desetih letih razkrivanja laži poslovnih partnerjev prišli do ugotovitve, da stečaja Zvonov "nista bila potrebna, ampak izsiljena s strani nevrednežev, ki so se v konfliktu interesov odločili izdati Zvonova". "Med temi izstopajo tedanji odgovorni odločevalci iz banke NLB in družbe Gratel, ki so za bagatelo priposestvovali T-2," je dejal Kraševec.
"V MDS nam je v interesu, da pride na dan, kdo in kaj je to povzročil; kot opomin vsem bodočim poskusom razvrednotenja premoženja malih delničarjev, ki so se na žalost v Sloveniji marsikdaj zgodili, epiloga pa ni bilo," je poudaril Stanković. Kazensko ovadbo v zvezi s tem bodo po njegovih besedah vložili v kratkem, vse, kar bo v njej navedeno, pa bodo podkrepili z dokazi.
Stečajni postopek nad družbo Zvon Ena je na zahtevo NLB kot največje upnice stekel februarja 2012. Priznanih terjatev je bilo za 876,3 milijona evrov. Mesec prej se je začel stečajni postopek nad družbo Zvon Dva Holding, kjer je stečajna upraviteljica priznala za 403 milijone evrov terjatev.
Banke upnice so leta 2014 proti mariborski nadškofiji vložile tožbe za povračilo posojil, grozile naj bi tudi z zahtevo po stečaju mariborske nadškofije v primeru neplačila. Na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB)je bilo medtem prenesenih za dobrih 260 milijonov evrov slabih posojil holdingoma Zvon Ena in Zvon Dva - največji znesek od vseh na DUTB prenesenih slabih bančnih posojil.
Vodstvo mariborske nadškofije je nato marca 2015 potrdilo, da so po dolgotrajnih pogajanjih z upniki sklenili sporazum, ki ureja medsebojna dolžniško-upniška razmerja.