Medij: Delo Avtorji: Maja Grgič Teme: Bančna sanacija, mali delničarji Datum: Torek , 22. december 2021 Stran: 3
Sodba ESČP je pravnomočna, oškodovani vlagatelji pa še vedno brez pravnega sredstva.
Ker državno odvetništvo ni vložilo zahteve za obravnavo pred velikim senatom, je sodba Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je menilo, da je bila bančnim razlaščencem z izbrisom podrejenih obveznic in delnic v sanaciji bank kršena pravica do lastnine, postala pravnomočna. A zgodba z bančnimi izbrisi kljub temu tudi osem let po sanaciji bank še ni rešena.
Bančni razlaščenci in njihova pravica
Tožba Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je ena redkih dokončnih v osemletni zgodbi o domnevno spornih razlastitvah delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic bank. ESČP je v omenjenem primeru ugotovilo, da je šlo za kršenje pravice do lastnine, šestim tožnikom je dosodilo odškodnino za duševne bolečine ter državi naložilo, da brez dodatnih zamud zagotovi možnost učinkovitega pravnega sredstva za izpodbijanje odločb Banke Slovenije, ki so bile podlaga za razlastitev oziroma uveljavljanje odškodnin.
Država bo tožnikom tako izplačala dosojene odškodnine za duševne bolečine v skupni vrednosti 16.000 evrov, ne pa tudi za materialno škodo, saj ESČP tega ni določilo. Možnost za to naj bi oškodovani vlagatelji dobili prek učinkovitega pravnega sredstva, na kar čakajo že osem let.
Zamrznjen zakon
Spomnimo: v letih 2013 in 2014 je Banka Slovenije v postopkih sanacije šestih bank z izrednimi odločbami razlastila več kot 100.000 delničarjev in lastnikov podrejenih finančnih instrumentov, ki so skupaj izgubili 960 milijonov evrov. Podlaga za to je bil zakon o bančništvu, ki bančnim vlagateljem ni omogočil izpodbijanja takšne odločitve, a je nato ustavno sodišče jeseni 2016 presodilo, da mora vlada oziroma državni zbor razlaščenim vlagateljem to zagotoviti v šestih mesecih, kar se ni zgodilo. Zakon, ki je prinesel podlago za vlaganje odškodninskih tožb je bil sprejet šele konec leta 2019, a je bilo njegovo izvajanje čez nekaj mesecev zadržano. To je zahtevala Banka Slovenije, ki se ni strinjala s tem, da bi morala v celoti pokriti morebitne odškodnine razlaščenim lastnikom delnic in podrejenih obveznic. V Banki Slovenije so prepričani, da je zakon sporen predvsem zaradi nedovoljenega monetarnega financiranja in kršenja finančne neodvisnosti centralne banke. Ustavno sodišče se je glede nerešenih vprašanj obrnilo na ESČP, ki pa o tem še ni sprejelo odločitve, zato zadeva stoji.
Banka Slovenije je v vmesnem času najela skupino strokovnjakov, ki naj bi pripravili rešitve za bančne razlaščence, skladne s slovensko in evropsko ureditvijo. Skupina pravnih strokovnjakov je menila, da bo treba sicer počakati na odločitev ustavnega sodišča in nato presojo sodišč o morebitnem oškodovanju vlagateljev, vendar je hkrati ocenila, da bi bilo treba razlaščencem omogočiti tudi poravnalno shemo. Skupina pravnikov zdaj po pojasnilu Banke Slovenije pripravlja konkretne zakonske rešitve, ki bi oškodovanim vlagateljem omogočile vložitev tožb na slovenskih sodiščih. »Računam, da bomo sredi prihodnjega leta na točki, ko bomo lahko resno razpravljali o rešitvah s tistimi, ki so pooblaščeni, da vložijo tak zakon,« je v pogovoru za nacionalno televizijo povedal guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle. Ker bodo v vmesnem času še parlamentarne volitve, bo to torej prepuščeno novi vladi in poslancem.
Taktika zavlačevanja
Aljoša Tomaž iz KD Group, ki je prek skladov in zavarovalnice takrat prav tako izgubila podrejene finančne instrumente, sodbo ESČP podpira, a dodaja, da institucionalni vlagatelji v pravnem smislu ne morejo veliko narediti. Ocenjuje, da je prav to, da se nič ne zgodi, del taktike. Tomaž spomni na študijo ekonomista Veljka Boleta, po kateri je bila bančna vrzel za 2,8 milijona evrov nižja, kot jo je izračunala Banka Slovenije, in doda, da je bila sanacija bank pretirana. Po Tomaževih besedah se to kaže tudi v sedanjem poslovanju bank in dobičkih, ki jih te izplačujejo: »Menim, da se odločevalci tega zavedajo, a nihče noče v to ugrizniti.«
Medtem pa oškodovani mali in veliki vlagatelji vsak po svoje iščejo načine za poplačilo svoje naložbe. Celjska pravnika sta, kot je znano, poplačilo izbrisanih podrejenih obveznic iztožila kar od Banke Celje oziroma njene pravne naslednice Abanke, na sodišču potekajo še nekateri postopki proti bankam izdajateljicam, trem zavarovalnicam je uspelo izterjati zadržane obresti od podrejenih obveznic.