Družba Istrabenz je na spletnih straneh SEONET objavila, da bo v ponedeljek 21.12.2020 na osnovi potrjene prisilne poravnave Istrabenza, razveljavila vse obstoječe delnice z oznako ITBG, zaradi poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala, ki je bil potrjen v postopku prisilne poravnave.
Ljubljana, 19.12.2020
Delnica iz 140,00 EUR na 3 cente oz. 0,00 EUR
V praksi to pomeni, da bo več kot 9.000 delničarjev Istrabenza ostalo brez svojega vložka v delnice Istrabenza z oznako ITBG, s katerimi niso mogli trgovati že od leta 2017, ko so bile na borzi vredne vsega 3 cente. V najboljših časih je bila 1 delnica vredna 140,00 EUR, v času, ko je prevzemno ponudbo podal Petrola pa 110,00 EUR.
ISTRABENZ edini brez finančnih odpustkov oz. popusta na finančni dolg
Da so delničarji družbe Istrabenz, danes ostali brez premoženja in v prislini likvidaciji, pa je tudi izdatno pripomoglo dejstvo, da je bilo to eno prvih večjih finančnih prestrukturiranj in takrat se je poslovodstvo družbe zavezalo vrniti 100 % izposojenih sredstev vsem bankam in drugim upnikom, skupaj z obrestmi in brez kakršnegakoli »diskonta« kot so jih bila deležna prej in kasneje številna druga podjetja v finančnih težavah. Kljub izdatni odprodaji premoženja kot so Droga Kolinska, Hoteli Palace, plinska dejavnost … žal sredstva zbrana na ta način niso zadoščala za poplačilo dolgov bivše uprave pod vodstvom Igorja Bavčarja.
Tudi 10 let po začetku finančnih težav »nihče ni kriv«
V Društvu MDS nas pri tem žalosti, da nihče od odgovornih za vodenje in nadzor, ki so povzročili enormno zadolžitev, ki je pripeljala sedaj do razlastitve premoženja delničarjev Istrabenza ni odgovarjal, ne kazensko, ne premoženjsko, še več letos je ena izmed sodb bila razveljavljena v primeru nakupa delnic Intereurope.
Prisilno poravnavo Istrabenza, ki jo je v začetku oktobra 2020 potrdilo Koprsko okrožno sodišče na predlog DUTB, velja za nove zavarovane terjatve in navadne finančne terjatve, ne pa za navadne poslovne in prednostne terjatve. Del prisilne poravnave je tudi konverzija terjatev v kapital.
Sprejetje prisilne poravnave je Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) potrdila kot imetnik navadnih terjatev v znesku 65,13 milijona evrov in kot imetnik zavarovanih terjatev v skupnem znesku 9,87 milijona evrov, kar izhaja iz poročila upraviteljice Mojce Breznik, ki je bilo objavljeno na Ajpesu.
Kot izhaja iz sklepa o potrditvi prisilne poravnave, se nove zavarovane terjatve odplača v obdobju do poteka enega leta od pravnomočne potrditve prisilne poravnave, pri čemer se zavarovane terjatve poplača pred njihovo zapadlostjo, če se prodaja sredstva, ki so dana v zavarovanje take posamezne terjatve. Terjatve zapadejo v dokončno plačilo zadnji dan v mesecu po poteku dveh let od dneva, na katerega postane sklep o potrditvi prisilne poravnave pravnomočen.
Nove zavarovane terjatve so sicer zavarovane s preostalim premoženjem Istrabenza, po tistem, ko je DUTB po odločitvi vlade lani družbi zasegla delnice Istrabenz Turizma in jih prenesla na posebno družbo, ki naj bi bila v prihodnosti del državnega turističnega holdinga. Med preostalim premoženjem gre predvsem za 50-odstotni delež v družbi Adriafin, ki je lastnica vinarja Vinakoper in 95 odstotkov srbske družbe Zastava Istrabenz Lizing. Tu so npr. še manjši delež poslovne šole IEDC, Istrabenzova umetniška zbirka in nekaj nepremičnin.
Iz dokumentov, objavljenih na Ajpesu, je razvidno, da je DUTB v kapital pretvorila 65,13 milijona evrov navadnih finančnih terjatev. Prisilna poravnava pa ne učinkuje na navadne poslovne terjatve in na prednostne terjatve, še izhaja iz sklepa sodišča. Poravnavo je DUTB predlagala, potem ko njen predlog, da bi nanjo Istrabenz prenesel preostalo premoženje, preostale obveznosti pa bi mu odpisala, na skupščini družbe novembra lani ni bil sprejet.
DUTB je naknadni predlog za prisilno poravnavo vložila sredi aprila 2020 in v njem med drugim predlagala alternativno ponudbo za konverzijo zavarovanih in navadnih finančnih terjatev v kapital, odlog plačila in zmanjšanje plačila navadnih finančnih terjatev, ki predstavljajo del terjatve, ki po vrednosti presega vrednost zavarovanja.
Spomnimo, da je Društvo MDS že maja 2010 zahtevalo izvedbo izredne revizije in na osnovi tega pravno ukrepanje zoper takratno poslovodstvo pod taktirko Igorja Bavčarja in zoper člane takratnega nadzornega sveta Istrabenza
Na veliko presenečenje je prvotno zahtevo za izredno revizijo poslov nad 3 mio EUR, ki sta jo vložila Petrol, ki ga je takrat vodil Aleksander Svetelšek in Društvo MDS (takrat še pod imenom Društvu Mali delničarji - Skupaj smo močnejši) na dan skupščine zavrnila prav predstavnica Petrola na skupščini, ki je to utemeljevala z argumentom, da bodo kriminalisti opravili svoje delo in bo nato družba lahko uveljavljala premoženjsko pravne zahtevke zoper odgovorne.
Kljub protestu Društva MDS so večji delničarji Istrabenza na skupščini 27. maja 2010 podprli predlog uprave pod vodstvom Tomaža Berločnika, da se zoper nekdanjo upravo in nadzorni svet ne vloži odškodninske tožbe in to kljub ugotovitvam, da nekateri Istrabenzovi posli pod nekdanjo upravo niso bili vodeni dovolj gospodarno. Tako so naprimer v zvezi z nakupom delnic Petrola revizorji ugotavljali, da ta "ni bil voden skrbno in gospodarno oziroma to iz prejete dokumentacije ni razvidno". Revizorji so ugotovili odsotnost finančno ovrednotenih načrtov v zvezi z določitvijo cene Petrolove delnice, ki bi, ob upoštevanju vseh dejavnikov, še prinašala zahtevani donos.
Lastniki so tako zavrnili predlog Društva Mali delničarji (Društva MDS), naj izredna revizija ponovno preveri poslovanje Istrabenza v zadnjih petih letih. Proti predlogu je glasoval tudi Petrol, pa čeprav je tako zahtevo sopodpisal. Družbo Petrol je takrat vodil Aleksander Svetelšek in na dan skupščine je predstavnica delničarja Petrola zavrnila skupno zahtevo za izredno revizijo, ki sta jo pred skupščino vložila Petrol in Društvo MDS. Tako je prišlo »čez noč« do spremembe mnenja in to so zagovarjali z utemeljitvijo, da morajo počakati izsledke kriminalistične preiskave zoper bivše poslovodstvo Istrabenza, pa čeprav odškodninska odgovornost ni enaka kazenski odgovornosti.
Rajko Stanković – predsednik Društva MDS je takrat po skupščin dejal »Prepričani smo, da se bi pri večini poslov ugotovilo enako, kot je že bilo ugotovljeno pri reviziji nakupa delnic Petrola, namreč da nekdanji predsednik uprave ni ravnal v skladu z načelom skrbnosti vestnega in poštenega gospodarstvenika. Šele na podlagi takšnih ugotovitev pa bi lahko skupščina sprejela sklep o vložitvi tožbe za povrnitev škode zoper nekdanjega predsednika uprave Istrabenza in morebitne druge odgovorne za današnjo insolventnost te družbe.