Medij: Dnevnik (posel) Avtorji: Aljaž Potočnik Teme: mali delničarji, Telekom Slovenije Datum: Četrtek, 8. oktober 2020 Vir: tukaj
Po naših neuradnih podatkih se interes za prodajo kosovskega operaterja Ipko pri Telekomu Slovenije ohlaja, čeprav število uporabnikov strmo pada, z njim pa tudi prihodki.
Telekom Slovenije je sredi lanskega leta začel postopek prodaje 100-odstotnega deleža kosovskega operaterja Ipko. Gre za zadnjo veliko investicijo tega slovenskega operaterja v tujini. Po naših podatkih je Telekom zavezujoče ponudbe za nakup prejel 28. septembra letos, višina pa nam ni znana. Kosovski mediji so sicer že julija omenjali ponudbe v višini okoli 152 oziroma 155 milijonov evrov.
Kljub prejetju zavezujočih ponudb in lanski odločitvi za prodajo pa se po naših podatkih slovenskemu operaterju s prodajo kosovskega podjetja ne mudi. Neuradno smo celo izvedeli, da bi se znal interes za slovo od Ipka ohlajati. O tem smo povprašali Telekom Slovenije, dobili pa skop odgovor, da je postopek prodaje v teku, »zato ne postopka ne drugih podrobnosti v zvezi s tem ne moremo komentirati. V tovrstnih postopkih deležnike obveščamo skladno s pravili, ki veljajo za družbe v prvi borzni kotaciji.« Če bi se glede prodaje premislili, bi bilo razloge za takšno potezo težko razumeti.
Slabi rezultati podjetja
Ipko namreč že vrsto let izgublja delež na kosovskem trgu. Leta 2017 je imelo podjetje 47-odstotni delež med ponudniki fiksnih storitev širokopasovnega spleta in 35,1-odstotni delež uporabnikov mobilnih storitev. Leto kasneje je delež fiksnih storitev padel na 44,4 odstotka, v mobilnem delu pa se povečal na 39,2 odstotka. Lani je tržni delež fiksnih storitev padel že na 31,4 odstotka, delež mobilnih uporabnikov pa je zrasel na 43,8 odstotka. Od konca lanskega leta pa je bil padec silovit tudi na področju mobilnih storitev. Podjetje je v prvih šestih mesecih tega leta izgubilo 15.000 uporabnikov širokopasovnih storitev in kar 118.000 uporabnikov mobilnih storitev, to je 14,4 odstotka vseh Ipkovih mobilnih uporabnikov konec leta 2019. Tudi če temu dodamo 23.000 novih uporabnikov telefonskih storitev prek interneta, je padec strm.
Močno so v zadnjem letu in pol padli tudi prihodki podjetja. Ti so leta 2018 znašali še dobrih 71 milijonov evrov in so bili boljši kot leto prej, lani pa so upadli na 60 milijonov evrov. V prvi polovici tega so poslovni prihodki Ipka v primerjavi z istim obdobjem lani upadli za dodatnih 11 odstotkov.
Poravnava v višini 2,8 milijona evrov
Telekom Slovenije je večinski, 75-odstotni delež podjetja kupil leta 2006 in zanj odštel 19,5 milijona evrov. Nakup preostalega deleža podjetja so spremljali očitki o precenjenosti in oškodovanju Telekoma Slovenije, v glavni vlogi pa je bila tedanja Telekomova uprava pod vodstvom Bojana Dremlja, ki je funkcijo nastopila v času prve Janševe vlade.
Zaradi očitanih nepravilnosti, ki jih je pokazala tudi revizija ocenjene vrednosti preostalega deleža Ipka, je naslednica Dremljeve uprave leta 2011 zoper svojo predhodnico sprožila odškodninsko tožbo v višini 48,5 milijona evrov. Za tolikšno vsoto naj bi Dremljeva uprava oškodovala Telekom Slovenije pri odkupu deležev, ki so pripadali manjšinskim partnerjem Ipka. Med njimi je bila tudi družba Albright Group pod vodstvom nekdanje ameriške zunanje ministrice v času predsednika Clintona Madeleine Albright. Dolgotrajni postopek zoper Dremljevo upravo je neslaven epilog dosegel junija letos z zunajsodno poravnavo. Namesto očitanih 48,5 milijona evrov je Dremljeva uprava Telekomu Slovenije morala plačati vsega 2,8 milijona evrov. Tudi to vsoto pa je izplačala Zavarovalnica Triglav, pri kateri je Dremljeva uprava zavarovala svojo odgovornost.
V stoodstotni lasti Telekoma Slovenije je Ipko sicer šele od oktobra 2018, lani pa je slovenski operater vnovič tudi dokapitaliziral kosovskega. Tokrat za 15 milijonov evrov.