Istrabenz: Po spodleteli likvidaciji verjetna upniška prisilna poravnava

Po zavrnitvi predloga za začetek likvidacijskega postopka Istrabenza je slišati, da bo Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) kot edina finančna upnica družbe predlagala upniško prisilno poravnavo. Razkrivamo, kaj je v ozadju prevzemne namere za nakup vseh delnic.

Na današnji skupščini Istrabenza delničarji niso s potrebno večino podprli začetka likvidacijskega postopka koprskega holdinga. Takšen scenarij je uprava družbe Istrabenz podala, ker je potem, ko ji je Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) odpoklicala vsa posojila, postala insolventna. Kako se bodo poslej odvijali dogodki, je težko napovedovati. Med možnostmi, ki se omenjajo, so začetek stečaja, podaljšanje ročnosti posojil, upniška prisilna poravnava, v kateri bi bili obstoječi lastniki razlastninjeni, namesto njih pa bi stoodstotna lastnica Istrabenza kot edina finančna upnica postala DUTB, in sklic še ene skupščine, na kateri bi se ponovno odločalo o likvidaciji. Po neuradnih podatkih naj bi se v DUTB odločili za začetek upniške prisilne poravnave.

Skupščine so se udeležili delničarji, ki imajo skupaj v lasti 78,5 odstotka kapitala, likvidacijo pa sta podprli okoli dve tretjini prisotnih glasov. Da bi se lahko začela likvidacija, bi jo moralo podpreti vsaj 75 odstotkov na skupščini prisotnih glasov. Kateri delničarji so nasprotovali likvidaciji, danes uradno še ni bilo znano, saj zapisnik skupščine še ni bil objavljen. Po dostopnih informacijah pa ji je med drugimi nasprotovala družba BSL, v kateri je direktor Andrej Toš mlajši, sin odvetnika Andreja Toša. Le nekaj dni pred skupščino je BSL 8,24 odstotka Istrabenzovih delnic odkupil od Gorenjske banke, ki jo pred nekaj meseci prevzela srbska AIK banka v lasti Miodraga Kostića, katerega odvetnik je Andrej Toš.

Zaseg delnic ni bil izpodbojen posel

BSL se je sicer pred meseci potegoval za nakup polovičnega lastniškega deleža družbe Adriafin (druga polovica je v lasti Luke Koper), ki ima v lasti 78 odstotkov delnic družbe Vinakoper, ta pa upravlja približno 600 hektarjev zemljišč. Tik pred zaključkom je bil prodajni postopek Adriafina ustavljen. Kot so utemeljili v DUTB, zaradi prenizkih ponudb. Andrej Toš mlajši je pred dnevi pojasnil, da se je BSL za nakup Istrabenzovih delnic odločil, ker so bili prepričani, da so oddali najboljšo ponudbo, ki je ustrezala vsem cenitvam, o tem, zakaj ni bila sprejeta, pa niso prejeli zadovoljivih pojasnil. Zato so se odločili, da bodo pojasnila terjali kot lastnik Istrabenza.

Med možnimi razlogi, da nekateri delničarji niso podprli likvidacijskega postopka, se omenja možnost, da bi želeli, da Istrabenz konča v stečaju. To bi pomenilo, da bi ključno besedo v koprski družbi prevzel stečajni upravitelj. Očitno nekateri v tem primeru računajo, da bi bilo možno v stečajnem postopku izpodbiti zaseg delnic Istrabenza turizma s strani DUTB pred nekaj meseci. Ta je imela svoje terjatve do Istrabenza zavarovane tudi z delnicami Istrabenza turizma, ki ima na Obali v lasti šest hotelov. Toda kot je povedal izkušeni stečajni upravitelj Marko Zaman, ki predseduje Zbornici upraviteljev Slovenije, v morebitnem stečajnem postopku zasega delnic ne bi bilo možno izpodbiti, saj ni šlo za dejanje dolžnika, ampak upnika. »V podobnih primerih so možne odškodninske tožbe proti upniku, če bi bili oškodovani drugi upniki,« je dodal Zaman. Razen DUTB pa Istrabenz po dostopnih podatkih nima drugih upnikov.

Za svojstven zaplet je tik pred skupščino poskrbela družba Intus Invest, 12,95-odstotna lastnica Istrabenza. Ta je danes objavila prevzemno namero za nakup vseh Istrabenzovih delnic. V Intusu Investu ima polovični lastniški delež Peter Krivc, polovičnega pa Axor holding. Slednji ima delnice izdane na prinosnika, med največjimi lastniki pa naj bi bila nekdanji generalni direktor družbe ACH Herman Rigelnik in njegov sin Matej Rigelnik. Intus Invest ima med drugim v lasti 61,2-odstotni delež v Termah Topolšica, Axor holding pa tričetrtinski lastniški delež družbe Union hoteli.

Prevzem zaradi davčnega ščita

Zakaj so se konkretno odločili za objavo prevzemne namere, Krivc ni želel razkriti, pojasnil pa je, da želijo maksimizirati vrednost lastniškega deleža v Istrabenzu. V zakonskem roku (najkasneje v 30 dneh) bo sledila prevzemna ponudba, pri čemer bo cena primerna glede na stanje družbe, je napovedal. Po ocenah poznavalca razmer, ki ni želel biti imenovan, bi bila lahko srž prevzemne ponudbe visoka davčna izguba Istrabenza, ki je konec lanskega leta znašala skoraj 274 milijona evrov. Če poenostavimo, ta izguba bi Intusu Investu s povezanimi osebami lahko omogočala davčni ščit oziroma polovično plačilo davka od dohodkov pravnih oseb na dobiček, torej namesto 19 odstotkov le 9,5 odstotka.

Kot so danes sporočili iz Društva mali delničarji Slovenije MDS, ima skoraj deset odstotkov Istrabenzovih delnic v lasti 9.035 malih delničarjev. Nazadnje so delnice, po vsega skupaj 2,5 centa za delnico, lahko prodali aprila 2016. Če bi ponudba Intusa Investa znašala en evro za delnico, bi mali delničarji dobili povprečno 53,72 evra. Ko bi od tega odšteli stroške sprejema prevzemne ponudbe, večini ne bi ostalo skoraj nič. V tem primeru bi moral Intus za nakup vseh delnic, ki jih še nima v lasti, zagotoviti 4,5 milijona evrov, so dodali v MDS.