Medij: PLANET TV Oddaja: ARGUMENT - Ovadba Dne: 13. junij 2019 Ura: 21:40
MIRKO MAYER (voditelj): Videli boste kazensko ovadbo, ki so jo kriminalisti NPU pisali več kot dve leti. Dolga je slabih sto strani, na katerih policija dokazuje, da je vodstvo Banke Slovenije priredilo podatke, na podlagi katerih so podržavili NLB in pri tem nezakonito razlastili še male lastnike. Vzeli so jim 250 milijonov evrov kapitala, k nakupu katerega jih je pred tem prav tako nagovarjala država. Še več, na podlagi prirejenih podatkov naj bi nam država iz žepov vzela dodatno milijardo, ki pa je kot kaže NLB sploh ni potrebovala. Kdo je torej lagal o stanju v največji državni banki? Pod čigavim pritiskom je Banka Slovenije računala bančno luknjo in kdo je odgovoren? Res samo bankirji ali tudi naša politika? Z nami so odvetnik razlaščenih Slovencev Aleš Kaluža, predsednik Društva Malih delničarjev Rajko Stankovič in poslanec SMCJani Möderndorfer, šef ene od preiskovalnih komisij, ki je prečesala poslovanje Nove Ljubljanske banke. V studiu pozdravljam tudi kolega Primoža Cirmana, ki je od blizu spremljal to dogajanje. A še prej poglejmo anatomijo primera.
Za ogled oddaje pritisnite TUKAJ ali na sliko.
RAJKO GERIČ (novinar): Razumete bančno luknjo? Ja, to je tista milijardna jama, ki so nam jo skopali tajkuni ob velikodušnosti državnih bank, ki so jih nekritično zalagale s krediti, ki jih seveda niso mogli odplačati. Tako nekako se ta zgodba prodaja že leta po finančni krizi, a ovadba Nacionalnega preiskovalnega urada na skoraj sto straneh zadevo postavlja v drugačno luč. Res je, bili so tajkuni in bile so radodarne državne banke. A luknja, ki smo jo pokrili davkoplačevalci, ni bila tako velika kot so nam jo naračunali. Kriva pa je Banka Slovenije in njeno vodstvo, ki je po diktatu Bruslja luknjo umetno poglobila, da bi lahko banke podržavila. Terjatve pa prenesla na slabo banko.
BOŠTJAN JAZBEC (nekdanji guverner Banke Slovenije): To pomeni, da posledic za davkoplačevalce ne bo.
RAJKO GERIČ (novinar): Okroglo milijardo več smo davkoplačevalci, če beremo ovadbo proti vodstvu Banke Slovenije, preplačali za prenos slabih terjatev. Kriminalisti ugotavljajo, da je vodstvo Banke Slovenije vedelo, da je bilo vrednotenje premoženja banke opravljeno v tako imenovanem pregledu kvalitete kreditnega portfelja, to je AQR metoda, ki pa ni bila izvedena za namene računovodskega poročanja in ni bila izdelana v skladu s pravili mednarodnih računovodskih standardov. Ovadeno vodstvo banke tudi ni želelo razkriti načina in metodologije vrednotenja. Kriminalisti tudi zapišejo, da ob hišni preiskavi guverner Banke Slovenije ni želel odgovarjati na njihova vprašanja, prav tako se ni udeležil zaslišanja, ampak je pisno sporočil, da se bo branil z molkom in ne bo dajal izjav, policiji seveda.
BOŠTJAN JAZBEC (nekdanji guverner Banke Slovenije): Kaže, da je določenim v Sloveniji uspelo, da zdaj celo institucije kažejo oziroma mislijo, da je bilo s slovenskimi bankami v letu 2014 vse v redu in da je bančna luknja zgolj plod domišljije Banke Slovenije in mednarodnih institucij.
RAJKO GERIČ (novinar): Kriminalisti tudi ugotavljajo, da izbris lastnikov podrejenih instrumentov, po domače lastnikov obveznic državnih bank ni bil nujen.
BOŠTJAN JAZBEC (nekdanji guverner Banke Slovenije): Pomeni, da je vlada očitno odgovornost za dokapitalizacijo državnih bank prenesla na državljane, ki so na žalost potem v postopkih dokapitalizacije v letu 2013 bili izbrisani.
RAJKO GERIČ (novinar): In kako so na koncu zapisali bančno luknjo? Kriminalisti so z zaslišanji ugotovili, da so uslužbenci NLB končno različico načrta prestrukturiranja NLB na koncu meseca novembra 2013 napisali v prostorih Banke Slovenije v neobičajnih okoliščinah. Uslužbenka Banke Slovenije jih je poklicala, da se zglasijo pri njih. Najprej so morali podpisati izjave o zaupnosti. Nato so na prenosnih računalnikih, ki so jih prinesli s sabo, morali izklopiti povezavo s spletom. Nato pa so morali v načrt vnesti številke, ki jim jih je predložila uslužbenka Banke Slovenije. Uslužbenci NLB so se morali zavezati, da s temi številkami ne bodo seznanili niti svojih šefov, torej uprave NLB. Po zaključku tajne operacije pa so morali osebne računalnike pustiti v prostorih Banke Slovenije in so jim jih vrnili šele po javni objavi o znesku finančne dokapitalizacije NLB. Iz prvotnih 500 milijonov evrov smo tako banko dokapitalizirali z milijardo in pol.
BOŠTJAN JAZBEC (nekdanji guverner Banke Slovenije): To pomeni, da posledic za davkoplačevalce ne bo.
RAJKO GERIČ (novinar): Ja, ko se je reševalo razpadajoči evro sistem, so bile očitno dovoljene tudi bližnjice. A slovenski kriminalisti utemeljeno ugotavljajo, da so bile nezakonite in da je peterica vpletenih, ki je vodila celoten proces, ob tem storila več kaznivih dejanj. Žogica je zdaj na tožilstvu.
MIRKO MAYER (voditelj): Gospod Stankovič, ali ta ovadba zdaj po vašem dejansko razkriva in dokazuje, da je država vzela davkoplačevalcem, da ne rečem kar debelo milijardo evrov oziroma da smo za bančno luknjo dejansko plačali mnogo, mnogo več kot je bilo takrat treba?
RAJKO STANKOVIČ (predsednik Društva Mali delničarji Slovenije): Definitivno dokazuje, kot lahko razberete iz ovadbe smo eni izmed predlagateljev bili tudi v Društvu Malih delničarjev Slovenije, ko smo naznanili, bom rekel sum storitve kaznivega dejanja.
MIRKO MAYER (voditelj): Tudi šli na kakšno zaslišanje, kot sem bral.
RAJKO STANKOVIČ (predsednik Društva Mali delničarji Slovenije): Ja in verjamemo, da so kriminalisti opravili svojo delo korektno in verjamem, da tudi, bom rekel preiskovalni sodniki, ki so izdali nalog za preiskavo prostora, ne bi kar tako lahkotno podpisali nek nalog, zlasti ker gre za to nacionalnega regulatorja, to je Banka Slovenije.
MIRKO MAYER (voditelj): Se strinjate vi, gospod Möderndorfer, ste bili takrat v koaliciji, ki je Slovence prepričevala, ali to, torej res obsežna dokapitalizacija bank, ali pa praktično nacionalni stečaj in evropska trojka?
JANI MÖDERNDORFER (SMC): No, jaz sem bil takrat poslanec in kot veste je bila takrat velika trojka, slovenska, ki je pravzaprav edina vedela, kaj se pravzaprav dogaja oziroma dogovarja. Dejstvo pa je tudi,
MIRKO MAYER (voditelj): Je to, da so vedeli, danes nekaj, kar jih obremenjuje po vašem?
JANI MÖDERNDORFER (SMC): Verjamem, da bo to na koncu ne samo preiskava, ampak tudi sam postopek pred sodiščem pač odkril. Dejstvo pa je, da, veste, ti
MIRKO MAYER (voditelj): Pa bi dali za te ljudi besedo, vi osebno kot poslanec iste koalicije?
JANI MÖDERNDORFER (SMC): Jaz dajem besedo za tiste stvari, za katere vem. Ne pa za tiste, ki jih ne vem in lahko rečem, da kot poslanec, ne samo jaz, niti opozicija, niti koalicija, noben poslanec v državnem zboru ni bil seznanjen in ni vedel, kako stvari potekajo. Je pa dejstvo, da so bili takrat druge okoliščine. Lažje je danes gledat iz te perspektive kot takrat. Naj pa poudarim, tisto kar je za mene najbolj pomembno, vse to kar smo videli na posnetku, bi bilo vse dobro, če bi na koncu celotnega postopka Banka Slovenije potem tudi razkrila, kako in zakaj in na kakšen način je to počela, da bi seveda vsi tisti, ki so bili vpleteni, lahko uveljavljali svoje pravice.
MIRKO MAYER (voditelj): In to še do danes ni storilo nobeno vodstvo.
JANI MÖDERNDORFER (SMC): Prav zato seveda je visok dvom in sum, da je šlo nekaj hudo, hudo narobe.
MIRKO MAYER (voditelj): Hudo narobe tudi to, da se nekdo brani z molkom, je bolj skrajen ukrep. Vi, gospod Kaluža, zastopate tiste, ki jim je pa Banka Slovenije s temi ukrepi neposredno vzela 250 milijonov evrov naložb, ki so jih vložili v te delnice NLB. Kaj pravite na tole?
ALEŠ KALUŽA (odvetnik): Torej jaz zastopam 40 oškodovancev, ki so bili imetniki obveznic..
MIRKO MAYER (voditelj): Del teh ljudi, ja.
ALEŠ KALUŽA (odvetnik): Torej ne tudi delničarjev. Kar se nas tiče, v tej mračni zgodbi sta bili do zdaj samo dve svetli točki. Torej preiskovalna sodnica, ki je izdala odredbo o preiskavi pa ta ovadba. Do teh dveh točk smo tavali v temi. Vsa vrata so bila zaprta, vedno so bili odgovori enaki. Vse je tajno, mi vemo, kaj delamo, zakaj se vi v to vtikate. Šele ta dva dokumenta sta nam pokazala, da pa mogoče stvari le niso tako brezhibne, kot so pa nas skušali prepričevat in zato smo zelo hvaležni, ker karkoli bo že ugotovljeno v tej preiskavi, bo brez dvoma v veliko pomoč tudi kasneje v odškodninskih postopkih zoper Banko Slovenije po tem zakonu, ki je v pripravi. Smo pa mi izkoristili tudi to možnost, ki nam jo daje zakon o zakonskem postopku, torej da smo priglasili premoženjsko pravni zahtevek in bomo zoper odgovorne tudi po tej poti poskušali doseči plačilo odškodnine zaradi izbrisanih obveznic.
MIRKO MAYER (voditelj): Primož, kar je razvidno iz te ovadbe, je, da je vodstvo NLB, to je zanimivo, hkrati državi poročalo o pozitivni in to precej pozitivni bilanci in da celo za najbolj črn scenarij, če slabe banke sploh ne bi bilo, potrebujejo največ pol milijarde. Centralna banka je hkrati na podlagi nekih svojih naročenih izračunov, ki jih ni nikdar razkrila, rekla ne, rabite milijardo pa pol. Kaj bi nas moralo skrbeti pri tem?
PRIMOŽ CIRMAN (raziskovalni novinar): Skrbi nas lahko marsikaj. Najprej to, da je ta bilanca, ki je bila na dan 30. september 2013 prvotno objavljena, bila revidirana, bila je potrjena s strani banke. Na kar dobimo novo bilanco banke, kjer ugotovimo, da je dejansko milijarda razlike v bilanci, da je banka tako rekoč v stečaju. Kljub temu recimo, če bi bilo to res, bi morala recimo uprava NLB takrat preprečiti, zaustaviti trgovanje s temi finančnimi instrumenti, ampak se je še vedno trgovalo. Vendar to ni edini paradoks, ki se tukaj pojavlja noter. Recimo tu vidimo iz te ovadbe, kar je recimo mene najbolj presenetilo, je neverjetno aktivna vloga ministrstva za finance. Mi smo do zdaj vedno bili prepričani, da sta škarje in platno nosili izključno guverner Jazbec in pa Banka Slovenije. Tu pa zdaj vidimo, da dejansko te odločilne poteze, te odločilne ukaze je odrejal dejansko minister za finance Čufer oziroma njegova ekipa.
MIRKO MAYER (voditelj): Ki je očitno izvrševal nalogo, ki jo je dobil pa v Bruslju?
PRIMOŽ CIRMAN (raziskovalni novinar): Tega ne vemo, saj to je vedno vsa ta sanacija, to dogajanje leta 2013 je zavito v neko tajnost in še vedno recimo ne vemo, zakaj je bil zadnji kredit za poplačilo oziroma zadnja zadolžitev Slovenije opravljena pri skladu Pimco, kje ga je zdaj gospod Čufer našel, je bilo mogoče ravno to povezano s tem, da smo potem čez en mesec dobili to zeleno luč za sanacijo, ki smo jo izpeljali pod pogoji Bruslja. Skratka, polno nekih neznank.
MIRKO MAYER (voditelj): S tem, da tipično politike med ovadenimi seveda, vsaj za zdaj ni.
PRIMOŽ CIRMAN (raziskovalni novinar): So pa recimo člani sveta Banke Slovenije, ki so pa na neki točki temu nasprotovali in se zavedali
MIRKO MAYER (voditelj): Potem pa vseeno izvršili. Samo to, nenavadno je, da so dejansko celotno premoženje, kapital NLB ocenili kot da je NLB že v stečaju in da je vse treba na hitro prodati z velikimi popusti. Rajko, in kar nekaj državam je v tistem času, ne samo Sloveniji, grozila evropska trojka, neke vrste nacionalni bankrot, kot smo rekli. Pa so potem res vse obravnavali enako in razlastili povsod zasebne delničarje?
RAJKO GERIČ (novinar): Ne, Mirko, lahko bi rekli, da je Slovenija dejansko bila nekakšen poskusni zajček Evropske komisije, tako kaže tudi posebna raziskava, ki jo je naročil Evropski parlament. 12 držav Evropske unije je saniralo svoje banke, 5 bank sploh ni preneslo premoženja, 3 banke so prenos opravile brez odbitkov, 6 bank pa je prenos premoženja opravilo s tako imenovanim diskontom od 10 do 71 odstotkov. No in prav tu je zanimivo, da je največje nižanje cene premoženja doživela prav Slovenija, kar 71 odstotkov. In če pogledamo, kako je bilo z izbrisom podrejenih obveznic. Za to se je odločilo 26 evropskih bank, ampak za popoln izbris se je opravil samo na Nizozemskem, v Italiji in v Sloveniji. Ampak pozor, na Nizozemskem so mali vlagatelji bili poplačani kasneje, tudi v Italiji je prišlo do delnega poplačila, samo v Sloveniji so izbrisanci ostali izbrisani
MIRKO MAYER (voditelj): Ja, gospod Stankovič, gospod Kaluža, tisto, kar izhaja iz kazenske ovadbe, za katero, kot ste rekli, ste tudi sami prispevali kakšne podatke in dokaze, izhaja vsaj to, da se je bivši guverner Jazbec, ki zdaj seveda se brani s tišino in je na dobro plačanem položaju, zelo dobro zavedal, da je metoda nezakonita. Celo tik pred izvršitvijo tega je v Bruslju opozoril ustno komisarja Almunio, da to ni prav. Potem je vseeno izvršil zadevo. Bodimo zelo neposredni. Bi po vajinem morala ovadena ekipa Banke Slovenije odsedeti svoje po islandskem vzoru za to?
RAJKO STANKOVIČ (predsednik Društva Mali delničarji Slovenije): Kar se tiče mene, težko bom rekel obsojam nekoga, ki se ne želi ali se ni izrekel o svoji krivdi. Jaz verjamem v pravosodni sistem, naj ga soočijo z vsemi dejstvi, ki so zdaj javno razkrita. Naj se poskuša branit in naj pravosodje svojo opravi. Neodgovorno iz moje strani bi bilo reči, da je kriv. Nedvomno je pa velik dvom v njegovo, bom rekel strokovnost v tem primeru, ker vse kar smo mi zahtevali, se je vedno zagovarjalo z dogmami Banke Slovenije. Banka Slovenije ima prav in to me spominja, bom rekel tudi na stečaj v primeru cerkve na slovenskem, kjer se je tudi cerkev branila z istimi besedami.
MIRKO MAYER (voditelj): Tako pač je. Gospod Kaluža, se strinjate?
ALEŠ KALUŽA (odvetnik): Glejte, ja. Zame je ključnega pomena, da se tukaj izvede preiskava, da se tukaj izvede sodni postopek, da ugotovimo kaj se je dogajalo. O rezultatih pa bo odločalo najprej seveda tožilstvo, nato pa sodišče.
MIRKO MAYER (voditelj): Glejte, še to. Zdaj smo izpostavili gospoda Jazbeca. Glede gospoda Čuferja, ki ga je omenjal že kolega Cirman, je pa tole očitno, bivši minister je prav tako očitno zelo dobro vedel, da so na meji zakona. Želel je, to je zdaj že dolgo znano, tajni neuradni sestanek s šefom ustavnega sodišča. Že to nekaj pove. Pa še to, kako da vi niste ugotovili podobnega, kot ta dokument, imeli ste nenazadnje vodilno mesto v preiskovalni komisiji? Pričanja o tem so tudi bila, tako pred vašo komisijo kot na NPU, kjer je mislim, da 63 prič?
JANI MÖDERNDORFER (SMC): Preiskovalna dejanja oziroma predmet preiskave moje preiskovalne komisije je bil pranje iranskega denarja.
MIRKO MAYER (voditelj): So pa tudi tam nekateri izpostavili to.
JANI MÖDERNDORFER (SMC): Izpostavljali so, samo, veste, pranje denarja, bančna luknja ali pa izbris obveznic, to so tri popolnoma različne stvari in jaz bi v takem primeru moral razširiti samo delo komisije. Kot pa veste sem imel časa samo osem mesecev in če bi še to naredil, ne bi prišel
MIRKO MAYER (voditelj): Da je želel minister neformalne stike s šefom ustavnega sodišča in mu je potem tudi generalni sekretar iz ustavnega sodišča jasno povedal, da tega nikoli ne naredijo, se vam zdi to nenavadno?
JANI MÖDERNDORFER (SMC): Da, vendar lahko pa rečem, da za to nisem niti vedel. Lahko tako rečem, da bo bolj jasno, kot vodja največje poslanske skupine vladajoče koalicije v tistem času nisem bil na nobenem sestanku, ki bi bil tajen, zaprte, bom rekel seje ali karkoli, da bi bil informiran vsaj v kakšnem delčku tega postopka.
MIRKO MAYER (voditelj): Razumem. Primož, spremljali smo pri nas kar nekaj let odprto sezono lova na tajkune. Nekateri, vemo, kako so končali, z obsodilnimi sodbami. A zdaj tudi policijski dokument v bistvu kaže z nekaj let distance na to, da so tajkuni iz NLB odnesli tiste pol milijarde, ki jo je tudi NLB sama priznavala, da ji manjka. Vse ostalo, dvakrat toliko, milijardo je pa v bistvu državljanom vzela politika?
PRIMOŽ CIRMAN (raziskovalni novinar): Jaz mislim, da je to mogoče malo prevelika poenostavitev. Namreč guverner Jazbec ima prav, ko govori, da stanje v bankah ni bilo idealno. V slovenskih bankah je bilo slabo stanje. Ne nujno le zaradi kriminala in tajkunov, ampak tudi zaradi prepočasnega reševanja krize, za kar nosi velikansko odgovornost vlada Boruta Pahorja, je prišlo do kreditnega krča in verižnega potapljanja podjetij, ki je stanje le še slabšalo. Vendar to kar zdaj govorimo je, da je sanacija bank dejansko, problem sanacije bank ni le v tem, ali je bilo preveč milijardo, recimo pol milijarde, koliko kapitala. Problem je v tem, da imamo kot produkt sanacije bank Družbo za upravljanje terjatev bank, torej slabo banko, ki pa je dejansko najmanj transparentna institucija v tej državi. Mehanizem za prerazdeljevanje premoženja za tretjo privatizacijo, ki pa pri teh postopkih ni razkrivala ničesar.
MIRKO MAYER (voditelj): Se pravi, če je bil prvi izračun luknje že prvi filter skrivnosti, se na DUTB-ju zakrije še enkrat.
PRIMOŽ CIRMAN (raziskovalni novinar): Absolutno in to je trajalo dejansko pet let. Zdaj šele, recimo v mandatu te vlade je nekako ministrstvu za finance uspelo vzpostaviti neke osnovne, kontrolne mehanizme, neka normalna poročila, ki jih ta institucija mora poročati. Institucija, ki je v 100-odstotni državni lasti, pri kateri se je pojavljalo ogromno sumov, da se skozi njo vrača dolžniški denar v Slovenijo, tega ni storila.
MIRKO MAYER (voditelj): Še tole bi, ja, samo za en stavek vprašal. Bo Slovenija Islandija, se pravi enaka merila za bankirje in politike pa bomo videli, da sedijo skupaj, ali ne verjameš v to?
PRIMOŽ CIRMAN (raziskovalni novinar): Ne, ker niti geneza teh dogodkov, tam je bila popolnoma drugačna. Dejansko
JANI MÖDERNDORFER (SMC): Prosim, tukaj bi dodal samo eno stvar. Ni bila samo Pahorjeva vlada, čeprav se je tam največ navrtalo. Čas je bil tudi v Janševi vladi, ki je nasledila in ni izkoristila priložnosti. Še več, šla je v ustanovitev slabe banke. V resnici je začrtala že del poti, v katero smer bo šlo. In namesto, da bi se ukvarjala z insolventnostjo, je pravzaprav v bistvu želela peljat čim prej določene postopke. Ko je prišla vlada Alenke Bratušek, so se zgodila samo še dejstva. Dejstvo pa je tudi, edini regulator, tisti, ki lahko ocenjuje, kakšno je stanje v bankah, je Banka Slovenije. Vlada mora zagotoviti denar.
MIRKO MAYER (voditelj): Še tole mi vidva povejta. Ta dokument izrecno proti koncu omenja, da Uroša Čuferja ni med ovadenimi, da pa dopuščajo to možnost, da bodo zbrani zadostni dokazi, da se razširi ta ovadba še na njega. Bi se morala po vajinem?
RAJKO STANKOVIČ (predsednik Društva Mali delničarji Slovenije): Jaz bi se navezal na temo DUTB-ja.
MIRKO MAYER (voditelj): Na kratko, prosim.
RAJKO STANKOVIČ (predsednik Društva Mali delničarji Slovenije): Ko je bila DUTB ustanovljena, smo bili prepričani, da je to stečajna masa razlaščenih obvezničarjev in delničarjev in to bi bilo normalno. V tem primeru je vseeno, po kakšnem diskontu bi bilo to preneseno, kar bi se, bom rekel izplenilo, bi tako kot v stečaju pač participirali vsi.
MIRKO MAYER (voditelj): Ste pa še vedno brez tega poplačila.
RAJKO STANKOVIČ (predsednik Društva Mali delničarji Slovenije): In ko smo mi to vprašanje poslali na vlado takrat Janeza Janše, seveda smo videli odgovor, da smo utopični in da to ni temu namenjeno. Kar se tiče pa gospoda Čuferja, je pa dejstvo to, da je on bil zaposlen v Novi Ljubljanski banki..
MIRKO MAYER (voditelj): In to na oddelku, ki je najbolj delal z Brusljem.
RAJKO STANKOVIČ (predsednik Društva Mali delničarji Slovenije): Tako je. Druga zadeva, ne smemo pozabit, bom rekel, gospod Jašovič je bil za tveganja na Banki Slovenije in se je preselil tri ulice naprej, se pravi na Banko Slovenije. In ko sem ga jaz na skupščini vprašal, zakaj je kar naenkrat tveganje na kreditih tako poskočilo iz perspektive njega kot regulatorja in kot predsednika uprave, na to vprašanje ni znal odgovorit. Še več, takrat gospod Simoneti, ko sem vprašal na skupščini leta 2012, ali bo kdo odgovarjal za slabe kredite, je rekel, da ta čas bo še dolgo prihajal.
MIRKO MAYER (voditelj): Glede gospoda Čuferja še stavek. Kako vi vidite njegovo odgovornost?
ALEŠ KALUŽA (odvetnik): Poglejte, mene je ta ovadba prepričala, tako da verjamem, da se bo NPU znal pravilno odločit, ali je treba razširit preiskavo.
MIRKO MAYER (voditelj): Najlepša hvala vsem, da ste bili z nami in za ta pojasnila.