Medij: Delo Avtorji: Maja Grgič Teme: mali delničarji Datum: Četrtek, 04. april 2019 Stran: 10
Vodstvo največje banke je opozarjalo na ekonomske in pravne negativne posledice.
Ljubljana - Medtem ko bančni razlaščenci čakajo na zakon, ki jim bo omogočil vložitev odškodninskih tožb, na dan prihajajo nove podrobnosti o zadnji sanaciji bank.
V uredništvu Dela namreč razpolagamo s podatki, da je NLB jeseni leta 2013 izražala pomisleke in bojazni glede izbrisa podrejenih finančnih instrumentov, a se pozneje na tak ukrep kljub temu ni pritožila.
Banka Slovenije je v letih 2013 in 2014 z odločbami o izrednih ukrepih razlastila okoli 100.000 delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic šestih bank, ki so skupaj ostali brez 960 milijonov evrov naložb. Podlaga za izbris teh delnic in obveznic je bil je bil spremenjen zakon o bančništvu , ki ga je takratni parlament sprejel jeseni leta 2013.
V uredništvu razpolagamo z dokumenti, iz katerih je razvidno , da je uprava NLB, ki jo je vodil Janko Medja , v njej pa je sedel tudi sedanji šef banke Blaž Brodnjak, v tistem času, natančneje oktobra leta 2013 , tako evropsko komisijo kot ministrstvo za finance in Banko Slovenije opozarjala na negativne posledice morebitnih bail-in ukrepov za instrumente podrejenega dolga.
Opozorila o tveganjih
Po dosegljivih podatkih je vodstvo NLB opozarjalo na negativne posledice teh ukrepov na ugled in likvidnost banke , ki bi po njihovi oceni lahko celo presegle »korist tega ukrepa «. Poudarilo je pravna in ekonomska tveganja, za analizo katerih evropska komisija menda ni pokazala razumevanja. Banka je pristojne institucije zato pozivala k rešitvi, ki bi preprečila masoven odliv depozitov, hkrati pa priznala, da bi se z izbrisi spremenili pogoji podrejenih finančnih instrumentov.
Spomnimo, da so ti večinoma predvidevali , da do neizplačila pride le v primeru stečaja. Do tega ni prišlo, je pa centralna banka na podlagi opravljenih pregledov bilanc bank trdila , da bi banke šle v stečaj, če jih ne bi reševala država.
V NLB je bilo tako izbrisanih za 250 milijonov evrov podrejenih obveznic. A kljub predhodnim zadržkom do teh izbrisov NLB nato ni vložila tožbe zoper odločbo Banke Slovenije , čeprav ji je zakon o bančništvu to omogočal.
Janko Medja odgovarja, da tega ne more komentirati, ker da mora še vedno spoštovati zaupnost informacij, in tudi na NLB odgovarjajo, da tega ne komentirajo. Prav tako nam niso razkrili, koliko tožb so proti njim zaradi izbrisov in neizpodbijanja ukrepov centralne banke vložili razlaščenci.
Tožila le Factor banka
Edina, ki je vložila tožbo proti izrednim ukrepom Banke Slovenije iz leta 2013 , je bila Factor banka oziroma njena nekdanja uprava, ki sta jo sestavljala Ciril Dragonja in Dušan Valenčič. Ta banka je šla nato v nadzorovano likvidacijo, njeno premoženje pa je bilo preneseno na slabo banko, ki pa tožbe ni nadaljevala, zato je upravno sodišče tožbo zavrglo.
A vrhovno sodišče je lani poleti zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, saj je menilo, da imajo osebe , ki so jim zaradi odločbe o prenehanju banke ali izrednem ukrepu prenehale funkcije članov uprave banke, še vedno pravico vložiti tožbo in banko zastopati v sodnem postopku glede presoje (ne)zakonitosti izrednih ukrepov.
Upravno sodišče je februarja letos tožbo spet zavrnilo, a se je tožnik pa naših informacijah menda ponovno pritožil na vrhovno sodišče.
Ustavno sodišče je že jeseni 2016 presodilo, da same odločbe o izrednih ukrepih niso bile neustavne, da pa razlaščeni vlagatelji niso imeli možnosti ustreznega pravnega varstva.
Zakonodajalec bi jim to moral omogočiti v šestih mesecih, vendar s sprejetjem zakonskih podlag za to zamuja že dve leti.
Odškodnina na plečih BS
Ministrstvo za Finance pod vodstvom Andreja Bertonclja je pripravilo nov zakon o pravnem varstvu bančnih razlaščencev, ki je bil do začetka marca v javni razpravi. Na ministrstvu pravijo , da so skrbno proučili prejete pripombe iz javne obravnave in da je predlog zakona v fazi zadnjih medresorskih usklajevanj. »Zelo si prizadevamo, da bi bila možna obravnava predloga zakona še na junijski seji državnega zbora, « dodajajo.
Poročali smo že, da je pripombe na predlog podala tudi Banka Slovenije (BS ), ki nasprotuje predvsem temu , da bi morala plačati morebitno odškodnino , kot predvideva predlog zakona, saj da bi šlo pri tem za monetarno financiranje.
Rezerve Banke Slovenije so namenjene izvajanju njenih nalog.
Če bi plačala odškodnino iz svojih rezerv, bi to pomenilo povečanje sredstev v obtoku, « je že marca opozoril direktor pravnega oddelka centralne banke Jurij Žitko. A po neuradnih informacijah ministrstvo ne bo odstopilo od te rešitve, saj meni, da ne gre za financiranje obveznosti javnega sektorja.