Medij: Dnevnik (posel) Avtorji: Sebastjan Morozov Teme: mali delničarji Datum: Četrtek, 03. januar 2019 Splet: 09.29 Vir: TUKAJ
Čeprav je po spodleteli dokapitalizaciji menedžment Tovarne kemičnih izdelkov (TKI) prek povezanih oseb objavil prevzemno ponudbo za nakup vseh delnic hrastniške družbe, predsednik upravnega odbora Marjan Dovč pravi, da načrtov o pridobivanju svežega kapitala niso opustili.
Nekaj lastnikov Tovarne kemičnih izdelkov Hrastnik (TKI) ima očitno močno željo konslidirati lastništvo ene uspešnejših zasavskih družb. Najprej so pripravili teren za dokapitalizacijo, jo na avgustovski skupščini potrdili, a se je nato zapletlo.
Za Kapitalsko družbo (Kad) in državno družbo DSU, ki imata v lasti okoli 12 odstotkov delnic TKI, so bili načrti o znižanju, nato po povečanju osnovnega kapitala nesprejemljivi. Državna lastnika sta dokapitalizaciji nasprotovala, vendar bi v njej, da bi se izognila slabšim scenarijem, verjetno sodelovala, saj bi se v nasprotnem primeru njun lastniški delež v TKI znižal.
Napovedi, da bodo na sprejete skupščinske sklepe vložili izpodbojno tožbo, so v Kadu uresničili: »Ker menimo, da so sprejeti sklepi skupščine o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala in o povečanju osnovnega kapitala nezakoniti, smo pri okrožnem sodišču v Ljubljani vložili izpodbojno tožbo, o kateri sodišče še ni sprejelo odločitve.« Na Kadu so se pritožili tudi zoper sklep sodišča o vpisu spremembe osnovnega kapitala in sprememb statuta.
Načrtovana dokapitalizacija je sicer predvidevala tri kroge. V prvem so lahko sodelovali vsi obstoječi delničarji v sorazmernem lastniškem deležu. To pomeni, da bi številni delničarji lahko vplačali 30 odstotkov novoizdanih delnic, medtem ko jih približno 70 odstotkov obvladuje menedžment družbe. V drugem in tretjem krogu pa bi pri dokapitalizaciji lahko sodelovali le vnaprej izbrani družbi AGM Nemec in Nanotehna plus. Slednja je imela pred odločanjem o dokapitalizaciji kot druga največja delničarka v lasti slabo tretjino delnic TKI, v zadnjem času pa je lastništvo zvišala na več kot polovico. Največja lastnika Nanotehne sta sicer predsednik upravnega odbora TKI Marjan Dovč in glavni izvršni direktor Branko Majes. Druga izbrana družba AGM Nemec pa je gradbeno podjetje, ki po pojasnilih Dovča s TKI Hrastnik sodeluje že vrsto let. Izbiro je Dovč utemeljil s tem, da sta bili pri dokapitalizaciji pripravljeni sodelovati le ti dve družbi.
Uspešen zaključek dokapitalizacije bi ne nazadnje pomenil, da bi Nanotehna Plus in AGM Nemec novoizdane delnice pridobila razmeroma ugodno. V prvem koraku bi se kapital TKI znižal s 4,55 na 2,18 milijona evrov, vrednost kosovnih delnic pa s 4,17 na dva evra. V drugem koraku je bila predvidena dokapitalizacija po dva evra za novoizdano delnico v skupni višini 817.000 evrov, s čimer bi se osnovni kapital zvišal na tri milijone evrov. Na skupščini je pooblaščenec DSU opozoril, da je emisijska vrednost ene delnice v višini dveh evrov bistveno prenizka. Knjigovodska vrednost delnice trenutno znaša 9,62 evra.
Delničarji želeli izstopiti iz lastništva
Ker dokapitalizacija ni uspela, so menedžerji, ki imajo v lasti okoli 70 odstotkov delnic TKI, pri konsolidaciji lastništva ubrali drugo pot. Nanotehna je objavila prevzemno ponudbo za nakup vseh delnic TKI. V prevzemni ponudbi Nanotehna deluje usklajeno z družbo Riosi, ki ima v lasti 36 odstotkov delnic in jo tudi obvladujejo menedžerji TKI z Majesom in Dovčem na čelu. V Riosiju je po dolgotrajnem sodnem postopku od letos poleti s skoraj 40-odstotnim deležem največja lastnica Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). 40-odstotni lastniški delež, s katerim nima vpliva na sprejemanje poslovnih odločitev, slaba banka zdaj prodaja, vendar za nakup po naših informacijah ni pretiranega zanimanja. Kot so pojasnili na slabi banki, v »okviru pristojnosti manjšinskega družbenika v družbi z omejeno odgovornostjo (Riosu, op. p.) izvajajo vse ukrepe, ki so ji na voljo«.
V prevzemni ponudbi Nanotehna za delnico ponuja dva evra, nanaša pa se nakup okoli 14 odstotkov delnic TKI. Gre za delnice, ki še niso v lasti Nanotehne in Riosija. Iz prevzemnega prospekta izhaja, da sta Nanotehna in Riosi že leta 2004 pridobila več kot 75-odstotni lastniški delež TKI, lani pa sta ga znižala. Ob tem se zastavlja vprašanje, zakaj so se menedžerji odločili za znižanje lastništva pod 75 odstotkov, ki so praviloma potrebni za statutarne spremembe. Dovč je zatrdil, da so želeli s prodajo delnic pridobiti sredstva, s katerimi bi lahko dokapitalizirali TKI, da bi ta lahko izvedel načrtovano dokapitalizacijo v industrijsko cono Steklarna TKI Hrastnik, ki je za TKI dolgoročno velikega pomena. In zakaj je Nanotehna lastništvo konec oktobra zvišala z 32,44 na več kot 50 odstotkov? Po pojasnilih Dovča so po neuspešni dokapitalizaciji nekateri delničarji izrazili željo po umiku iz lastniške strukture, nakup njihovih delnic pa je prevzemnika (Nanotehno, op. p.) prisilil k objavi prevzemne ponudbe. Odločitve o tem, ali jo bodo sprejeli, v Kadu še niso sprejeli.
Kljub objavi prevzemne ponudbe Dovč pravi, da si o načrtovani dokapitalizaciji TKI niso premislili. »Znižanje kapitala je izvedeno. Dokapitalizacija je bila neuspešna, ker jo je sprejel samo en delničar. Za druge delničarje je bila cena očitno previsoka ali pa je bilo preveč pompa v javnosti oziroma v časopisju. Dokapitalizacija je še vedno v igri in je obratno odvisna od možnosti, ki jih (n)imamo pri bankah.«
Po Dovčevih pojasnilih TKI posluje dobro, ocene višine prihodkov in čistega poslovnega izida v letošnjem letu pa ni razkril. TKI je lani dosegel 23 milijonov evrov prihodkov od prodaje in 332.000 evrov čistega dobička.