5 let od bančne razlastitve 1/2 mio državljanov Republike Slovenije

Jutri, 18. decembra 2018, bo minilo 5 let od skrivnostne sanacije slovenskega bančnega sistema in z njo povezanih "bančnih izbrisov", ki so bili izvedeni v NLB, Novi KBM ter Abanki in nato še konec leta 2014 za takratno Banko Celje.

Glede na dejansko stanje sta po mnenju Društva Mali delničarji Slovenije (v nadaljevanju: Društva MDS) možni le dve rešitvi:

• hitra ureditev učinkovitega sodnega varstva z zagotovitvijo vpogleda v vse ključne podatke o prenehanju kvalificiranih obveznosti bank pred specializiranim sodiščem, z oblikovanjem senatov sodnikov iz več Okrožnih sodišč, zaradi zagotavljanja neodvisnega in pravičnega sojenja ter pravice do nepristranskega sodnika, s poudarkom na tem, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, da se taksa v tem postopku ne plača in da stroške morebitnih izvedencev krije država,
• priprava odškodninske sheme z enostavnim postopkom poravnavanja pred sodišči.

Zavedati se je treba, da:

• kakršnokoli nadaljnje pasivno ravnanje lahko povzroči velike stroške na strani države zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku ter dostopa do sodišča v smislu učinkovitega sodnega varstva, in sicer z vlaganjem tožb pred domačimi sodišči ali Evropskim sodiščem za človekove pravice,
• bi vzpostavitev odškodninske sheme doprinesla k hitri in učinkoviti rešitvi večine sporov, pri čemer bi bilo kljub temu treba vzpostaviti tudi učinkovito sodno varstvo, saj morajo imeti nekdanji imetniki kvalificiranih pravic bank pravico, da se odločijo, ali k poravnavi pristopijo ali ne,
• bi vzpostavitev odškodninske sheme doprinesla k bistvenemu zmanjšanju obremenitve sodstva s tovrstnimi spori in s tem tudi stroške delovanja sodnega sistema.

Ljubljana, 17. december 2018

RAČUNSKO SODIŠČE BO REVIDIRALO BANKO SLOVENIJE

Društvo MDS je te dni prejelo odgovor Računskega sodišča Republike Slovenije, ki se zaveda pomembnosti morebitne revizije, hkrati pa v odgovoru ne navede natančne časovnice, kdaj naj bi to izvedel. V Društvu MDS upamo in si želimo, da bodo postopki stekli najkasneje v prvi polovici leta 2019. 

Torej po 5 letih in več milijard EUR vredni sanaciji bank, ki so jo plačali slovenski davkoplačevalci (izbrisani vlagatelji pa celo dvakrat, kot vlagatelji in še kot davkoplačevalci), ostajajo odprta najmanj naslednja vprašanja:

• Kdo vse je morebiti vplival na pripravo in izbor metodologije?
• Kako je potekal izbor izvajalcev in svetovalcev pri AQR in stresnih testih?
• Kako so se vrednotile nepremičnine in terjatve?
• Ali so bila vrednotenja v AQR res skladna z MSRP, kot ustno trdijo avtorji izbrisa, a tega nikoli niso podprli z nobenim dokumentom (pritožba Gorenjske banke, ki jo je objavila nacionalna televizija, izrecno trdi nasprotno)?
• Kdo je določal sezname terjatev, ki so jih morale banke prenesti na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), in kdo je določal diskonte (Evropska komisija trdi, da jih je Banka Slovenije, ta pa trdi, da jih je Evropska komisija)?
• Ali je Banka Slovenije ravnala po navodila tretjih oseb (uradnikov ECB, EK in drugih) tudi že v času sanacije, pa čeprav takrat ni bila del enotnega bančnega sistema ECB in posledično ECB niti nihče drug ni imel pristojnosti dajati kakršnih koli navodila Banki Slovenije?

VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE NAJ BI KONČNO IZPOLNILA ODLOČBO USTAVNEGA SODIŠČA

Nova Vlada Republike Slovenije je te dni sporočila, da je v pripravi zakon, ki bo sledil odločbi Ustavnega sodišča in je to ena od prednostnih nalog nove Vlade. Tako naj bi bil v januarju 2019 pripravljen osnutek, ki bo poslan v javno razpravo in naj bi bil končno sprejet v prvem četrtletju leta 2019.  Ali bo to res ali ne pa bo pokazal čas.

SPOMNIMO SE, KAJ VSE JE ŠLO NAROBE V BANČNI SANACIJI

Izraz "bančni izbrisi" je javnosti bolj poznan, sicer pa je šlo za prenehanje kvalificiranih obveznosti bank na podlagi odločb Banke Slovenije v skladu s tedaj veljavnim Zakonom o bančništvu (ZBan-1). Od prvih bančnih izbrisov torej mineva 5 let, nekdanji delničarji in imetniki podrejenih obveznic bank pa vse danes še vedno niso dobili in nimajo na razpolago učinkovitega sodnega varstva.

Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016 odločilo, da je bil 350.a člen ZBan-1 (varstvo delničarjev in upnikov v primeru odločbe o izrednih ukrepih) v neskladju z Ustavo  in Državnemu zboru (DZ) naložilo, da mora v šestih mesecih odpraviti ugotovljeno protiustavnost.

Čeprav je Ustavno sodišče DZ naložilo, da mora najkasneje v šestih mesecih (torej do maja 2017!) odpraviti ugotovljeno protiustavnost 350.a člena ZBan-1, ki se nanaša na odsotnost učinkovitega  sodnega varstva nekdanjih imetnikov, Vlada in DZ tega do danes še vedno nista storila. Predlog zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB), mora nekdanjim imetnikom omogočiti učinkovito sodno varstvo, zato v nadaljevanju navajamo glavne poudarke, ki so tako rekoč nujni, v kolikor se želi slediti odločbi Ustavnega sodišča in hkrati omogočiti, da imajo prizadeti pravice, ki so ustavno zagotovljene vsem državljankam in državljanom RS.

KAJ POTREBUJEJO OŠKODOVANCI ZA UČINKOVITO PRAVNO VARSTVO

• Cenitve, ki so bile podlage za vrednotenje premoženja bank morajo biti na vpogled v celoti, popolnoma necenzurirane; tako je povedalo že US (točka 123 obrazložitve U-I-295/13-260: "Pravovarstvene možnosti tožnikov bi bile učinkovite le ob možnosti polnega vpogleda v listine v zvezi z izbrisom ali konverzijo, s katerimi je razpolagala BS, po katerem jim mora ostati še zadosten čas za pripravo tožbenega zahtevka").
• Sodna taksa za tiste, ki bi se odločili sprožiti postopek ne sme biti takšna, kot velja v odškodninskih postopkih, saj gre za tožbo proti državi in to še oseb, ki jih je država razlastila, sedaj pa morajo slednji po specialnem zakonu dokazovati, da je bila razlastitev neustrezna. Primerna bi bila taksa, ki velja za upravne spore (148 EUR na osebo).
• Stranske intervencije ECB ne smejo biti dovoljene, saj Slovenija ob izvedenih ukrepih sanacije ni bila del enotne bančne unije.
• Izvedenci v postopkih morajo biti strokovnjaki za vrednotenja po mednarodnih standardih (MSRP, MSOV) z ustreznimi licencami v RS, ne pa družbe iz tujine.
• Izbor izvedencev pa bi moral potekati tako kot v ostalih takšnih postopkih v RS in nazadnje tudi tarife zanje morajo biti standardne.