Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Karel Lipnik Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 11. jan.. 2018
Zgolj z lastnim razvojem bo dolenjski farmacevt vedno težje dohajal tekmece.
Ljubljana – Minilo je že več kot desetletje, odkar je Krka opravila zadnji in edini opaznejši prevzem. Konsolidacija farmacevtske panoge je lani sicer nekoliko zastala, a letos se bo, kot kaže, nadaljeval prevzemni pohod farmacevtskih velikanov. Komur ne bo uspelo slediti trendom v industriji, bo imel vedno več težav z ustvarjanjem zadostnega donosa. Lahko Krka temu sledi?
Dolenjski farmacevt Krka letos načrtuje 153 milijonov evrov čistega dobička, kar je slabo desetino več, kot je po lastni oceni ustvaril lani. Čeprav je to največ v zadnjih treh letih, pa dobiček močno zaostaja za rekordnim iz leta 2009, ko je Krka sestavila 173 milijonov evrov čistega dobička.
Pri tem je treba izpostaviti, da kriza farmacevtov ni neposredno udarila. Njen učinek se pozna v daljšem časovnem obdobju, predvsem zaradi suše v državnih proračunih po svetu in posledično skromnejšem financiranju zdravja in pritiskih na cene zdravil. Krka se je po dobičku rekordnemu letu približala še leta 2013.
Krčenje marž
Upad dobička se je Krki zgodil kljub vztrajni rasti prodaje; še celo v letih 2014, 2015 in 2016, ko je družba utrpela upad oziroma zastoj prihodkov od prodaje, je količinska prodaja opazno zrasla. Manjši prihodki pa so delno posledica tečajnih razlik (upada vrednosti rublja), delno pa nižanja cen zdravil. Krka sicer do leta 2022 napoveduje petodstotno povprečno letno rast prihodkov od prodaje. Letos naj bi prihodki od prodaje presegli 1,3 milijarde evrov, kar je slabih pet odstotkov več, kot je Krka novembra ocenila, da je ustvarila lani.
Boj za državni denar
Krka proizvaja generična zdravila, kar pomeni, da razvije cenejši ali bolj učinkovit način izdelave originalnih zdravil oziroma učinkovine in jih na trg lansira potem, ko se izteče patentna zaščita originalnega zdravila. Pri tem je zanimivo, da so države v času zadnje gospodarske krize kar pogosto prihranke ustvarjale z menjavo originalnih zdravil za generične. To je po eni strani prineslo več posla generičnim farmacevtom. Toda panoga se je hitro prilagodila spremenjenim razmeram in zato se je močno povečala konkurenca med generičnimi farmacevti, ki se še stopnjuje.
Čeprav je dolenjski farmacevt močno zrasel in spada med 20 največjih proizvajalcev generičnih zdravil na svetu, pa preboja ni dosegel zgolj zaradi svoje rasti, ampak predvsem zaradi koncentracije farmacevtske panoge. Ta se povezuje tako s ciljem izkoriščanja ekonomije obsega kot tudi z lažjim nadzorom stroškov razvoja in seveda boja za patente in položajem na trgu. Krka je v tej igri še vedno palček in povrhu vsega s kar hudim hendikepom.
En sam opaznejši nakup
Krka je sila previdna, ko se loteva kapitalskih povezav. Leta 2007 je tako prevzela nemškega farmacevta TAD Pharmo, s čimer si je predvsem izborila večjo prisotnost v Nemčiji. Zanj je plačala 97 milijonov evrov. Učinek tega prevzema se kaže šele v zadnjih letih, ko TAD Pharma ustvari okoli 100 milijonov evrov prihodkov na nemškem trgu na leto. Leto zatem je kupila še manjšo avstrijsko družbo Alternova, za katero je odštela 1,3 milijona evrov. V zadnjih desetih letih se tako Krka širi predvsem organsko.
Predsednik uprave Krke Jože Colarič vztrajno navaja, da se je Krka pripravljena povezovati, vendar pa išče tarče, ki bi družbi bodisi prinesle vstop na posamezni trg bodisi bi s tem pridobila znanje na področjih, ki jih ne pokriva. Pred časom se je tako pojavil interes za vstop na področje bioloških zdravil oziroma – v vlogi generičnih izdelkov – biološko podobnih zdravil. A vsaj za zdaj na tem področju ni bilo konkretnega napredka.
Sedenje na denarju
Krka je popolnoma nezadolžena. Dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA), kar je približek letnega denarnega toka iz poslovanja, znaša okoli 280 milijonov evrov. Za naložbe bo Krka letos porabila 135 milijonov evrov. A to so naložbe v proizvodnjo in potrebno infrastrukturo.
Krka je sicer lani napovedala prevzem družbe na Kitajskem, ki pa se mu je odpovedala. Namesto tega je z dolgoletnim kitajskim partnerjem sklenila dogovor o ustanovitvi skupne družbe, v kateri bo imela Krka 60 odstotkov. Vrednost naložbe naj bi znašala 30 milijonov evrov. Vložek Krke bo tako okoli 18 milijonov evrov. Do prvih opaznejših učinkov te družbe naj bi prišlo v treh letih. Krka je ob tem razkrila, da ima z istim partnerjem na Kitajskem že dve naložbi, ki pa sta v večinski lasti Kitajcev, namenjeni pa sta proizvodnji farmacevtskih učinkovin.
Ko se Teva potroji
Dolenjski farmacevt je v zadnjih desetih letih prihodke od prodaje povečal za slabih 60 odstotkov. Ni malo, če ga primerjamo s slovenskim gospodarstvom. A če rast primerjamo z nekaterimi drugimi farmacevti, to ni več tako veliko. Za ekstremno primerjavo vzemimo izraelsko Tevo, ki je leta 2007 ustvarila okoli 7,2 milijarde evrov prihodkov od prodaje. Pri tem je bila Teva že takrat največji generik na svetu.
Do lani so se prihodki od prodaje Teve skoraj potrojili. Tevi je ta met uspel predvsem s prevzemi, še posebej zadnji pa so bili občutno predragi. Družbo zato v naslednjih letih čaka močno kleščenje portfelja. A kot rečeno, Teva je ekstrem, kar pa ne pomeni, da je Krka ubrala boljšo strategijo. Pri tem pa je treba opozoriti, da je Teva za prevzeme poleg lastnih virov in zadolževanja izkoriščala tudi kapitalske vire, torej dokapitalizacije in menjave delnic. Prav tu pa se skriva ena od velikih težav Krke.
Država lahko postane ovira uspehu
Krko je država razporedila med pomembne naložbe v svojem portfelju, kar pomeni, da bo obdržala vsaj četrtino lastništva, poleg tega pa je za Krko postavila še pogoj razpršenosti preostalega lastništva. To bi lahko Krko v prihodnjih letih spravilo tudi v težave. Skoraj gotovo se bo koncentracija med generiki in tudi nasploh med farmacevti nadaljevala, tako zaradi pritiskov na znižanje cen izdelkov kot tudi zaradi izjemno visokih stroškov razvoja, ki so značilni za farmacevte. Zaradi vloge države pa se Krka denimo ne more kapitalsko povezati s farmacevtom, po velikosti podobnim Krki.
Na razpolago ima tako le denarni tok, ki ga generira sama, in seveda zadolževanje (uporabi lahko tudi še za okoli 40 milijonov evrov lastnih delnic). Tega sicer ni malo in ob trenutni nezadolženosti družbe bi se lahko lotila tarče skoraj tretjine lastne velikosti. A prav zaradi omejenosti pri morebitnih kapitalskih krepitvah – dokapitalizacijah – se bi s tem tudi izpostavila velikemu tveganju. Pogosto se namreč dogaja, da prevzemi zahtevajo investicijska vlaganja in povzročajo stroške konsolidacije tudi še nekaj let po prevzemu.
Premajhna za tvegan posel
Morda omejen nabor finančnih instrumentov in zaprto lastništvo ta hip tudi ustreza upravi Jožeta Colariča, ki družbo brez velikih pretresov vodi relativno uspešno. Toda področje farmacije se hitro spreminja in tudi Krka se bo morala spopasti z večjimi tehnološkimi spremembami, če bo hotela ohraniti donos delničarjev.