Medij: Novi tednik Celje Avtorji: Intihar Janja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 05. 11. 2015 Stran: 5
Podjetniki, ki so na Celjskem izgubili svoja podjetja, so nezadovoljni z delovanjem slabe banke
Banke so lani na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) prenesle tudi terjatve okrog 130 podjetij s Celjskega. Večina je bila že v stečaju ali prisilni poravnavi, le malo jih bilo še »živih«. Do danes jih je pod okriljem slabe banke šlo v stečaje še nekaj. Je za to kriva DUTB? Mnogi so prepričani, da stečaj marsikaterega podjetja ni bil potreben. Po drugi strani pa je na seznamu kar nekaj podjetij, za katera je čudno, da kljub svojemu slabemu finančnemu stanju še vedno delujejo. To, upajmo, pomeni, da jih želi slaba banka rešiti brez stečaja ali prisilne poravnave. Je torej DUTB rešitelj ali grobar nekaterih podjetij na Celjskem?
Vsekakor je dejstvo, da se je s prenosom slabih posojil moč Družbe za upravljanje terjatev bank tudi v gospodarskem prostoru celjske regije okrepila. DUTB je kot največja upnica med drugim odločilno besedo prevzela v družbah, ki ob prenosu terjatev še niso bile v stečaju. V PSZ, Avtu Celje, šentjurski Meji, laškem Aha Secaplastu, Aeru, Thermani, Polzeli ter še nekaj manjših podjetjih. Vendar pa je do danes večina od njih že v stečaju. Tista, ki niso, pa so že v večinski ali popolni lasti slabe banke.
Še več stečajev
Odkar so bila slaba posojila prenesena na DUTB, je v stečaj šlo kar nekaj podjetij, za katera je bil marsikdo prepričan, da bi ob primernem prestrukturiranju lahko preživela. Res pa je, da jih je bilo med njimi kar nekaj, zlasti manjših, za katere je bilo jasno, da so njihovi dolgovi preveliki in da kljub izdatni finančni injekciji ne bi preživela. Na primer podjetje Berta Camleka iz Velenja, ki je imelo za 1,6 milijona evrov slabih posojil, ali žalska družba Caffe Tropic, ki je v šla v stečaj skupaj s svojim lastnikom Darkom Sukičem. Vendar pa se je po drugi strani stečaju uspelo izogniti velenjski skupini Fori, v lasti družine Forštner, ki se je z DUTB dogovorila o načinu vračila 37-milijonskega dolga. V zameno za redno plačevanje obrokov v naslednjih štirih letih in ob spoštovanju drugih obveznosti so lahko obdržali lastništvo skupine. Pod okriljem skupine je preživelo tudi polzelsko podjetje Emo-Tech, ki je imelo za nekaj več kot tri milijone evrov dolga. Vendar je vprašanje, koliko časa bo še vzdržalo, saj obveznosti do države, kot je razvidno na spletnih straneh Bonitete, zadnje čase več ne plačuje.
Enak scenarij
Med podjetji, ki so zaradi slabih posojil prešla pod okrilje slabe banke, je bilo tudi Aero. Od aprila je Aero na ogorčenje lokalnega gospodarstva in tudi politike v stečaju. Scenarij, ki se je zgodil v tej družbi, nekoč eni najbolj prepoznavnih v Sloveniji in tudi na Balkanu, je bil zelo »klasičen« za DUTB. Družba je najprej razlastila vse »stare« delničarje, nato je s pretvorbo svojih terjatev v lastniški delež postala večinska lastnica podjetja, temu pa je sledil predlog za stečaj. Podobna zgodba se je zgodila tudi v laškem Aha Secaplastu, kjer sicer trenutno kljub stečaju nadaljujejo proizvodnjo, ki pa naj bi jo po napovedih ustavili konec leta, in tudi v polzelski tovarni nogavic. V tej družbi DUTB nima večinskega deleža, ima pa odločujočo besedo. Polzela še vedno deluje, vendar se mnogi sprašujejo, ali bo podjetje res lahko preživelo.
Pokvarjeni cilji
Do delovanja DUTB je zelo kritičen celjski podjetnik Darko Zupane, ki je izgubil večino svojega premoženja skupino PSZ in skupaj z njo podjetja Avto Celje in Mejo, pa Hyundai v Zagrebu in Beogradu ter Marito Portorož. »Delovanje DUTB je več kot problematično,« pravi Zupane. »Namen njene ustanovitve je bil, da si skupina ljudi, ki ima vpliv na finančne ustanove, pridobi premoženje. Vse skupaj je usmerjeno v prerazporeditev premoženja po nizki ceni na račun pretirano visokega javnega dolga, zato je težko govoriti, da j e namen DUTB gospodarsko prestrukturiranje,« je prepričan Zupane, ki ga sicer veseli, da je tako začela razmišljati tudi ekonomska akademska elita.
»S prenosom velikega obsega terjatev na DUTB s povprečno visokim 70-odstotnim popustom omogoča uresničiti pokvarjene cilje prerazporeditve premoženja, sploh če se izigrava zakonodaja brez posledic. Nezakonito brez plačila pridobiš lastnino, z blokado računov uničiš poslovanje družb, sprožiš stečaj družbe in pridobiš nepremičninsko premoženje kot ločitveni hipotekami upnik, nato pa nepremičnino in lastninske deleže prodaš že v naprej znanemu kupcu po nizki ceni in si s tem ustvariš dobiček. Takšen je model delovanja DUTB in to je velika katastrofa za gospodarstvo,« pravi Zupane, ki še poudarja, da je delovanje DUTB zaradi zavestne zakonsko nejasno opredeljene vloge na meji koruptivnega in zakonskega delovanja. »Stečaji, ki jih predlaga DUTB. ne prinašajo k zmanjšanju javnega dolga in zaščiti davkoplačevalcev, kot trdijo njihovi predstavniki, ampak pomenijo veliko škodo gospodarstvu, ki bo zelo dolgo potrebovalo, da si bo opomoglo,« še dodaja.
Delovanje DUTB zagotovilo obstoj
Povsem drugače pravijo v laški Thermani, kjer bi že pred časom DUTB morala prevzeti skoraj 100-odstotni lastniški delež, vendar so po potrditvi prisilne poravnave in pretvorbi terjatev v lastniške deleže mali delničarji vložili ugovor. Sodišče o ugovoru še ni odločilo.
»Slaba banka je v podjetju prisotna od decembra 2013, ko je prevzela lastniški delež NLB. Od takrat aktivnejšo vlogo prevzema postopno, skladno z zakonodajo in standardi korporativnega upravljanja. Večje pristojnosti je v skladu z insolventnim pravom prejela. na podlagi sklepa višjega sodišča oktobra, odkar je kot upnica pooblaščena za vodenje poslov vse do pravnomočnosti sklepov prisilne poravnave,« je povedal predsednik uprave Thermane Andrej Bošnjak.
Bošnjak še pravi, da slaba banka ves čas aktivno sodeluje pri prestrukturiranju družbe, tudi s pretvorbo dolga, s čimer je skupaj z ostalimi upniki razdolžila zdravilišče. »Vse te aktivnosti so prispevale k izboljšanju položaja družbe, povečanju gospodarnosti delovanja in v primeru odgovornega poslovanja zagotovile obstoj Thermane v bodoče. Slaba banka upravlja z družbo v skladu s pristojnostmi korporativnega upravljanja in tako kot pomemben deležnik prispeva pri poslovanju,« še poudarja Bošnjak.
Zakon na njihovi strani
In kaj o delovanju slabe banke meni stečajna upraviteljica Milen Sisinger? »Z njimi sem do sedaj bolj malo sodelovala, kolikor pa sem, je bilo korektno. Govorim o sodelovanju, kar pa še ne pomeni, da se strinjam z nekaterimi njihovimi ukrepi. Vendar je zakon na njihovo strani.«
Darko Zupanc: »DUTB je neupravičene uničila skupino PSZ in s tem na laž postavila vse svoje trditve o učinkovitem delovanju. PSZ je letno ustvarjala 3,5 promile DBP. Slaba banka jo je uničila z razlogom.
Izraelskemu holdingu Taavuraje zagotovila brezplačno ekskluzivno pogodbo za prodajo vozil Hyundai na območju jugovzhodne Evrope, kjer si je PSZ ob pomoči svojih kreditodajalcev kar deset let utrjevala svoj položaj.
Odkar so banke na DUTB prenesle slaba posojila, so na Celjskem šli v stečaj Aero, AHA Secaplast, PSZ, Avto Celje, Caffe Tropic, Esot Celje, Opus Invest in podjetnik Berto Camlek.