Medij: Večer Avtorji: Čokl Vanessa,D.R.,V.A. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 31. 01. 2015 Stran: 2
Verske nepremičnine ne gredo v promet. To je pripomoglo k prestrukturiranju kreditov mariborske Cerkve pri več bankah, tri so podružnice avstrijskih. Odplačevanje glavnice miruje, izvršbe so odložene
"Dogovor je v teku," začasni upravitelj mariborske nadškofije, celjski škof Stanislav Lipovšek, za Večer pravi na prvi konkretnejši premik v reševanju bankrotirane mariborske nadškofije po finančnem "velikem poku" leta 2011. Soglasni sklep odgovornih v nadškofiji da je, tako Lipovšek, da se še nič ne pove. Uradni odgovor nadškofije, ki je že več kot poldrugo leto brez nadškofa, je: "Postopek pogajanj in dogovarjanj o reguliranju medsebojnih dolžniškoupniških razmerij med Nadškofijo Maribor in vsemi njenimi upniki je sicer v sklepni fazi, vendar še ni popolnoma zaključen. Za začetek veljavnosti kakršnihkoli morebitnih dogovorov morajo biti izvedeni še nekateri koraki." Toliko mariborska Cerkev o "želeni končni rešitvi". Banke molčijo.
No, po Večerovih informacijah je dogovor, ki ga škof ne zanika, dosežen. Banke upnice - osem jih je, štiri so večje: avstrijske Sparkasse, Raiffeisen, BKS Bank plus Unicredit - nadškofiji oziroma njenemu v stečaj poslanemu Gospodarstvu Rast reprogramirajo, kakor je poročal Dnevnik, za okrog 26 milijonov evrov kreditov. To, pravijo Večerovi viri, pomeni: odlog plačevanja glavnice za pet let. V formulo reševanja je všteto upanje, da bo kaj od (zastavljenega) premoženja nadškofije le prodano in bodo banke na ta način kaj poplačane. Do zdaj ni bila uspešna nobena dražba.
Stolnica in Vrbanska nista zastavljeni
Župnije niso iste pravne osebe kot nadškofija. Po naših informacijah mariborske stolnice ni med zastavljenimi nepremičninami nadškofije. Prav tako ne šolskega kompleksa Vrbanska, kjer je v Zavodu Antona Martina Slomška pod Kalvarijo med drugim škofijska gimnazija. Vrbansko rešuje, da je bila v denacionalizaciji pozno od države vrnjena nadškofiji. Pod hipoteko so po dostopnih podatkih v denacionalizaciji nadškofiji vrnjeni dvorec Betnava pa Andreanum/Teološka fakulteta v Slovenski ulici v Mariboru, samostan Studenice, Vinska klet Slovenska Bistrica. Dogovor z bankami je korak v to, da se nepremičnine, ki jih Cerkev ima, da deluje, da imajo verniki kam priti, ne (raz)prodajo na vrat na nos. In da odpadejo izvršbe.
Sparkasse zastopa vse banke v poskusu, da rešijo, kar se rešiti da. Svojega denarja in nadškofijskega imetja, ki ga ne morejo prodati, ker ni interesentov. Kredite mariborski nadškofiji prestrukturirajo, da bi enkrat nazaj dobile vsaj kaj dolga. Da bi nadškofijo poslale v nepovratni stečaj, ni interes bank, pravijo Večerovi viri, ker banke ne znajo upravljati nepremičnin. Nimajo kaj početi z nepremičninami. Toliko manj s cerkvenimi, ki so, kakor radi rečejo na cerkveni strani, uporabne samo, ko so v funkciji vere.
Graške pomoči še niso odpisali
Če gre reprogramiranje, podaljšanje bančnih kreditov po dogovorjeni poti, slej ko prej odpade tudi, da bi graška škofija pomagala mariborski. Čeprav v krogu bank upnic tega še niso odpisali. Ko se je zadnje leto in pol čakalo, ali bo kak premik z bankami, se je omenjalo tudi avstrijsko pomoč, kljub temu da se ve, da Sveti sedež ne preferira, da bi ena škofija reševala drugo, nazadnje bi bili pa obe v težavah. Brez soglasja Vatikana pa karkoli iz Gradca odpade.
"To je vse v igri. Najti kupce in poskušati prodati," je jeseni 2013 rekel začasni šef nadškofije škof Lipovšek. Avstrijci bi po tem scenariju, če bi vse druge rešitve odpadle, kupili kakšno nepremičnino nadškofije, da bi mariborski Cerkvi ostali objekti, nujni, da pastoralno deluje. Omenjalo se je sedež nadškofije na Slomškovem trgu pa Alojzijevo cerkev na Koroški cesti ali Andreanum. A ta možnost ni bila nikoli pravno resna, vedo povedati krogi blizu papeža Frančiška. Prav tako je Sveti sedež v istem času zanikal domnevno 40-milijonsko pomoč bankrotirani mariborski nadškofiji. To bi bilo kar tri četrt letnega vatikanskega kriznega proračuna.
Da bi nadškofijo poslale v nepovratni stečaj, ni interes bank.
Na zatožni klopi doslej le Krašovec
Sredi januarja se je na celjskem sodišču začelo ponovno sojenje Mirku Krašovcu, nekdanjemu ekonomu mariborske nadškofije. Obtožen je napeljevanja h goljufiji nekdanje direktorice mariborske Betnave Dragice Marinič in nekdanjega šefa investicij v družbi Betnava Antona Ekarta na škodo evropskih sredstev v višini 1,77 milijona evrov. Krašovec je bil decembra 2013 obsojen na dve leti zapora zaradi napeljevanja Ekarta, oproščen pa očitkov v delu obtožnice, ki je govorila o napeljevanju Mariničeve. Celjsko višje sodišče je potem oktobra 2014 po uradni dolžnosti razveljavilo obsodilno sodbo in odredilo novo sojenje. Tožilec vztraja pri očitku, da je skupaj z nekaterimi osebami, ki so bile medtem že obsojene (gre za Hildo Tovšak, nekdanjo prvo damo Vegrada, Antona Ekarta, Dragico Marinič in Karla Bogatina, Vegradovega nadzornika na gradbišču), sodeloval pri nezakonitem pridobivanju evropskih sredstev za obnovo dvorca Betnava mariborske nadškofije. Nezakonito pridobljeni denar je mariborska nadškofija medtem že vrnila v proračun. Krašovec krivdo zanika in vztraja, da od 10. septembra 2009 do propada Vegrada pri obnovi dvorca Betnava mariborske nadškofije ni imel nobene besede, saj je vodenje obnove dvorca prevzel velenjski Vegrad. O dokaznih predlog tožilstva in obrambe se bo sodnica opredelila do 20. februarja, ko je razpisala novo obravnavo.
Ni jih malo na zatožni klopi po mariborskem "svetem polomu" pričakovalo tudi padlega ljubljanskega nadškofa in metropolita Antona Stresa, ki je bil sredi prejšnjega desetletja v Maribor poslan na pomoč nadškofu Francu Krambergerju v gospodarskih zadevah, nakar je bil povišan v nadškofa pomočnika za gospodarske zadeve. Nekaj časa je vodil gospodarski svet nadškofije. A kaže, da je svojo kazen odslužil s tem, ko je bil odstavljen - s položaja ljubljanskega nadškofa in metropolita - zaradi mariborske zgodbe. Leto dni je bil odsoten iz javnosti in v tujini, zdaj je nazaj, a brez kakšne uradne funkcije v Cerkvi. V sodni preiskavi pa je prvi odstavljeni, zdaj upokojeni nadškof Kramberger, zaradi več kot milijona evrov domnevno protipravno pridobljene premoženjske koristi za mariborsko Cerkev, takrat škofijo. Gre za sporno (Dre)Drodaio delnic Mladinske knjige Založbe v letih 2003 in 2004.