Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja,Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 06. 08. 2014 Stran: 1 in 7
Manj kot s privatizacijo se SDH mudi z zagotavljanjem nadzora v družbah, ki sodijo pod njihovo upravljanje. Abanka Vipa je v stoodstotni lasti države že od decembra lani, a svojih nadzornikov SDH v banko še ni imenovala
Medtem ko privatizacija po enomesečni zamrznitvi ponovno poteka v polnem zamahu, odgovora na vprašanje, katere naložbe so za državo strateškega pomena, še vedno ni.
Brez vizije ali strategije, zgolj s kratkoročnimi ukrepi ter cilji. Tako je trenutno videti upravljanje državnih naložb, in sicer tako tistih, namenjenih prodaji, kot tudi tistih, ki naj bi bile za državo strateškega pomena.
Strategija upravljanja državnih naložb je tri mesece po uveljavitvi zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki je vsaj na papirju na enem mestu združil upravljanje državnega premoženja, še vedno neusklajena in v povojih. Še vedno ni pripravljena končna razdelitev državnih naložb na strateške, v katerih bi država ohranila najmanj 50 odstotkov plus eno delnico, pomembne, v katerih bi imela najmanj 25-odstotni delež, in portfeljske, s katerimi bi lahko SDH prosto razpolagal in jih morebiti tudi prodal. Ministrstvo za finance je osnutek strategije, ki bi odgovorila tudi na vprašanje, kakšne cilje mora SDH zasledovati pri upravljanju državnega premoženja, političnim strankam poslalo v usklajevanje že pred meseci. A vladi strategije še vedno ni uspelo poslati v državni zbor, saj se politikom doslej ni uspelo zedinili niti o tem, kdo bo nadziral SDH, kaj šele o pomembnejših vprašanjih in dilemah. Dejstvo pa je, da bo po sprejemu strategije politika vpliv na odločitve pri upravljanju državnega premoženja izgubila.
Kot smo razkrili, so na finančnem ministrstvu v osnutku strategije upravljanja državnih naložb kot strateške opredelili naložbe v domačo energetiko, Luko Koper, Slovenske železnice, SID banko, Modro zavarovalnico in Loterijo Slovenije, večina od skupno 124 državnih naložb pa bi bila po novem portfeljskih in s tem na razpolago za prodajo. Po neuradnih informacijah se politične stranke na predlog ministrstva niso niti odzvale. »Do omenjene tematike se bo opredelila prihodnja vlada,« so bili včeraj kratki na ministrstvu za finance.
Ključni cilji upravljanja na stranskem tiru
Čeprav se vse razprave okoli državnega premoženja v zadnjem času osredotočajo predvsem na postopke privatizacije, pa to še zdaleč ni niti edina niti najpomembnejša naloga upravljalca državnega premoženja.
Ključni cilj SDH je namreč povečanje vrednosti in zagotavljanje čim višjega donosa za lastnika, to je državo. A ker na primer še vedno ni znano, kako pomembno naložbo države predstavlja Gorenje, Kapitalska družba pri zadnji dokapitalizaciji velenjske družbe ni mogla sodelovati. Državni delež v Gorenju se je tako znižal na 17 odstotkov, pri čemer pa borzna vrednost delnice trenutno že za tretjino presega vrednost iz dokapitalizacije. Zaradi nepotrjene strategije so nejasna tudi pričakovanja države glede lastništva Save Re. Pobuda KD Group za povezovanje njihove Adriatic Slovenice in Save Re tako že več mesecev visi v zraku, prav tako načrti Modre Zavarovalnice, ki želi nekatere svoje naložbe zamenjati za četrtinski delež SDH v Savi Re. To je doslej še najbolj koristilo Croatii Osiguranju in njegovi novi večinski lastnici Adris Grupi, ki jima je svoje lastništvo uspelo povečati že na okoli 15 odstotkov. Vedno več težav ima tudi energetika, ki je v zadnji različici strategije opredeljena kot strateška in ki jo vedno bolj bremeni (pre)drag in ekonomsko nevzdržen TEŠ 6. Toda nadzorni svet HSE, ki mu je največja naložba domače energetike že davno ušla izpod nadzora, so v SDH zamenjali šele, ko je predkazenski postopek proti Bošku Šrotu in Andrijani Starina Kosem zajel tudi takratnega prvega nadzornika Marka Zidanška.
»Vzpostavili smo sistem poročanja o poslovanju in poslovnih načrtih družb, izdali smo smernice in priporočila, uvedli smo sistem posvetovanj z upravami in nadzornimi sveti družb, imenovali kompetentne upravljavce naložb, v posameznih primerih pa so se z novimi akti o ustanovitvi jasneje določile pristojnosti in odgovornosti organov družb,« očitke o pomanjkljivem nadzoru nad energetskimi družbami zavračajo v SDH, kjer so prepričani, da so v nadzorne svete imenovali kompetentne osebe s področja energetike.
Privatizacija medtem znova v polnem teku
Privatizacija potrjenih 15 podjetij se medtem znova nadaljuje. Danes bo tako SDH potencialne kupce Aerodroma Ljubljane obvestil, kdo od njih se bo uvrstil v ožji izbor. Bodoči lastnik Aerodroma Ljubljane, pri čemer se med kandidate visoko uvrščata nemški Fraport in francoski Vinci Airports, naj bi bil izbran že v naslednjih tednih, pogodba z njim pa podpisana še pred koncem poletnih počitnic.
Septembra bo z dvomesečno zamudo predstavitve za potencialne kupce opravila tudi uprava Telekoma Slovenije pod vodstvom Rudolfa Skobeta. Za nakup državnega deleža v Telekomu so v SDH po neuradnih informacijah prejeli osem nezavezujočih ponudb, prodaja pa naj bi se zaključila že konec oktobra. Takrat naj bi se iztekel tudi rok za oddajo zavezujočih ponudb za nakup druge največje slovenske banke NKBM. Zanjo se potegujejo madžarska OTP, ameriški milijarder Wilbur L. Ross ter še en investitor, vse tri pa naj bi SDH včeraj obvestil, da so bili uvrščeni v ožji izbor in bodo lahko že prihodnji mesec začeli z opravljanjem skrbnega pregleda banke. V SDH si prizadevajo pospešiti tudi privatizacijske postopke v Žitu in Cinkarni Celje.
Z zagotavljanjem nadzora se SDH ne mudi
Manj kot s privatizacijo pa se SDH mudi z zagotavljanjem nadzora v družbah, ki sodijo pod njihovo upravljanje. Abanka Vipa je v stoodstotni lasti države že od decembra lani, a svojih nadzornikov SDH v banko še ni imenovala. Tudi nadzornega sveta NLB jim po odstopu Franceta Arharja aprila letos ni uspelo dopolniti.
Težave ima državni upravljavec očitno tudi z zamenjavo nadzornikov Darsa. Sklic skupščine državnega upravljavca avtocest so v SDH zahtevali že aprila, a so se kasneje odločili, da to skupščino združijo z redno. Nato so jo večkrat preložili, ker jim na Darsu več tednov ni uspelo izbrati revizorja za poslovno leto 2014. Zdaj v SDH pripravljajo spremembe statuta Darsa. Šele ko bodo te pripravljene, bo sledila skupščina. Tudi nadzorni svet Abanke, ki je že pol leta v lasti države, nameravajo zamenjati šele po tem, ko bo evropska komisija potrdila državno dokapitalizacijo, nadzorni svet NLB pa bodo s sedmim članom dopolnili takoj, ko bo »izborni postopek ustreznega kandidata zaključen«.
V SDH sicer zatrjujejo, da vse družbe, ki jih imajo v upravljanju, obravnavajo enako, njihovi »upravljavci pa se posvetijo prav vsaki družbi«. Nekateri primeri temu ne pritrjujejo. Predstavnik SDH Robert Biček na zadnji skupščini Goriških opekarn, ki že vrsto let poslujejo z izgubo, o imenovanju novega nadzornika sploh ni glasoval, saj jim ni uspelo pravočasno izvesti »vseh internih postopkov glede njegovega imenovanja«. Praktično nobenega nadzora in vpliva na poslovanje nima SDH v številnih vodnogospodarskih podjetjih, ki so v četrtinski lasti države. VGP Novo mesto se tako ne ukvarja le z osnovno dejavnostjo, temveč tudi s financiranjem nekaterih preostalih visoko zadolženih podjetij v lasti Darija Južne. Svojega predstavnika SDH ni uspelo izboriti niti v nadzornem svetu KDD in Cetisa, v Žitu pa so podprli kar imenovanje predsednika društva malih delničarjev (MDS) Rajka Stankoviča in svojega kandidata sploh niso predlagali. Žito je sicer na seznamu podjetij za privatizacijo.