Medij: Reporter Avtorji: Biščak Jože Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Slovenija Datum: 30. 06. 2014 Stran: 47
Tisto dopoldne so bili preiskovalci ob prihodu na Tivolsko cesto 48 v Ljubljani nemalo presenečeni. Ko jim je v drugem poskusu na sedežu Klirinško depotne družbe (KDD) vendarle uspelo vročiti dopolnjen sklep o začasnem zavarovanju razpolaganja z deleži, naj bi ugotovili, da na delu premoženja imperija tajkuna Bojana Petana ni vpisana samo zastavna pravica bank upnic, temveč tudi javnosti precej neznanega podjetja. Tega zaznamka nekaj ur prej menda ni bilo.
V četrtek, 12. junija, je na podlagi odredbe sodišča 140 policistov in kriminalistov opravilo 34 hišnih preiskav in štiri preiskave osebnih vozil. Direktor Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darko Majhenič je takrat dejal, da si je dvanajst oseb v imenu treh podjetij pridobilo najmanj 24,5 milijona evrov premoženjske koristi, s svojimi dejanji pa so povzročili najmanj 53 milijonov evrov škode. Kmalu se je izkazalo, da je glavni osumljenec kaviar levičar in tajkun Bojan Petan ter njegov poslovni imperij, ki ga obvladuje po DZS, kjer je predsednik uprave. Zdaj kaže, da naj bi bili Petan, ki vodi tudi časopisno hišo Dnevnik, in drugi vnaprej seznanjeni s preiskavami, ključno vlogo pa naj bi odigrali njegovi obveščevalni kadri, ki imajo odlične povezave z organi pregona in ki so bili ali so na vodilnih položajih njegovih podjetij, kot denimo Sebastjan Selan, Sandi Bonaca in Stane Štemberger. Ampak lepo po vrsti.
Zavlačevanje preiskovalnega sodnika
Zadnja preiskava je bila opravljena na podlagi prijave malih delničarjev, ki so bili izrinjeni iz Marine Portorož (vodi jo Selan) in Turističnega podjetja Portorož, ki ju obvladuje Petan. Že pred petimi leti so zahtevali posebnega revizorja, da bi preveril posamezne posle in izčrpavanje družb, vendar je bil njihov predlog zavrnjen. Zato naj bi se obrnili na policiste, ki so informacije in dokaze začeli zbirati lani spomladi. Ob preiskavi na podlagi ovadbe so odkrili še sedem kaznivih dejanj zlorabe položaja ali zaupanja in oškodovanja upnikov ter se spomladi letos odločili za akcijo.
Potem ko so brez posebnih težav pridobili odredbe za hišne preiskave, se je zapletlo z odredbo za začasen zaseg premoženja. Tožilstvu je glede višine domnevne premoženjske koristi oporekal preiskovalni sodnik. Po nekaterih informacijah naj bi pri enem od spornih kaznivih dejanj naračunali 43 milijonov evrov premoženjske koristi za DZS, vendar je sodnik ocenil, da gre kvečjemu za 11 milijonov. Po prerekanju in popravljanju zneskov je tožilstvo smelo zavarovati protipravno pridobljeno premoženje in zamrzniti DZS pol manj sredstev. Pozor! Okrožno sodišče naj bi predhodno odredbo o zavarovanju premoženja DZS in prepoved razpolaganja z deleži izdalo že v ponedeljek, 9. junija, »plomba« na deležih DZS v več podjetjih pa je bila vpisana šele na dan preiskave, se pravi v četrtek. Namerna »napaka«? Poznavalci pravijo, da gre za običajno prakso, ki je učinkovita, če na tožilstvu, sodišču ali med policisti ni »žvižgačev«, ki bi preiskovancem sporočili, kaj organi pregona pripravljajo. Pomenljivo je, pravi naš vir, da je v tem vmesnem času, celo na sam dan preiskave, javnosti neznano ljubljansko podjetje vpisalo zastavno pravico ravno na deleže, ki so bili cilj preiskovalcev. Celo več. V četrtek, ko je bila na sedež KDD dostavljena sodna dokumentacija za »plombo«, so odkrili »napako«, saj so transakcijski račun pomešali s trgovalnim, vloga pa je bila sodno dopolnjena šele po nekaj urah.
V KDD so nam pojasnili, da od preiskovalcev zahtevo za »plombo« premoženja lahko dobijo po pošti, če pa vzporedno potekajo hišne preiskave, lahko pridejo tudi na sedež KDD. Ko odredbo dobijo, jo pregledajo, iz tiskane oblike spremenijo v elektronsko in vnesejo v sistem. Če podatki niso pravi, zahtevajo, da se odredba dopolni. Preiskovalci namreč nimajo neposrednega dostopa do sistema KDD. Po drugi strani pa lahko družba, ki želi vpisati zastavno pravico na drugo družbo, to lahko stori tudi s telefonsko zahtevo po svojem borznem posredniku. Borzne hiše imajo neposredni dostop do sistema, zato je zadeva lahko urejena v nekaj sekundah ali minutah. Prav to naj bi se zgodilo med preiskavo Bojana Petana.
Podatki niso javni
V registru Ajpesa podatkov o zastavnih pravicah in plombah na deležih DZS v drugih podjetjih nismo našli (zanimivo je, da so pri nekaterih družbah vpisane zastavne pravice, pri drugih pa ne), iz KDD pa so nam odgovorili, da so javne samo delniške knjige. »Ker zastavna pravica ni predmet vpisa v delniško knjigo, podatki o zastavnih pravicah niso javni,« so še povedali in nas napotili do izdajatelja. Zato smo vprašanje, ali je bila junija na novo vpisana kakšna zastavna pravica na deleže, ki jih ima DZS v drugih družbah, poslali tudi Bojanu Petanu in Sebastjanu Selanu, vendar nam do konca redakcije nista odgovorila. Redkobesedni so bili tudi na NPU, ces da podrobnosti v zvezi z vsebino odredbe o zavarovanju protipravno pridobljene premoženjske koristi ne morejo komentirati, saj je zadeva v fazi predkazenskega postopka. »Pojasnimo lahko le, daje ustrezno odredbo izdalo pristojno okrožno sodišče,« so dodali. Zaradi dopusta je bila nedosegljiva tudi višja tožilka Barbara Milic Rozman, ki naj bi vodila preiskavo, priklicali nismo niti ljubljanskega notarja, katerega elektronski naslov je v poslovnem imeniku napisan kot kontakt podjetja, ki naj bi vpisalo zastavno pravico na nekatere deleže Petanovega imperija. Na naš klic ni odgovorila tudi odvetnica Petra Jereb, ki zastopa oškodovane male delničarje.
Petanovi obveščevalci
Sebastjan Selan in Sandi Bonaca, oba nekoč uslužbenca Sove, sta zaposlena v imperiju Bojana Petana. Prvi je štirikratni direktor oziroma predsednik uprave Term Čatež, Marine Portorož, M Kapitala in M Naložb, drugi je njegov pomočnik v Marini Portorož. Javnost ju je spoznala, ko so mediji poročali, daje bil pred volitvami 2011 sodelavec Sove Sandi Bonaca, takrat aktivni član Pozitivne Slovenije v Kopru, vključen v korespondenco med direktorjem Sove Sebastjanom Selanom (bil je najmlajši šef obveščevalcev) in vodjo koprske izpostave Sove. Iz elektronskega dopisovanja je bilo razvidno, da so sodelavci Sove na območju Kopra večkrat zapisali, da se v podatkih pojavljajo osebe iz političnega življenja, policije in vojske. Oba sta bila kasneje razrešena. Selan je službo hitro našel pri Petanu, Bonaca pa je bil najprej vodja Jankovičevega ljubljanskega mestnega redarstva, potem član kabineta Tine Komel, ministrice za stike med Republiko Slovenijo (RS) in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu, danes je Selanov pomočnik. Tudi tretji, Stane Štemberger, sedanji direktor Sove, je bil v službi pri Petanu. Pri obveščevalcih je bil že v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Po sporu s šefom Matjažem Šinkovcem je službo dobil v DZS. Med obveščevalce se je vrnil, ko jih je vodil Andrej Rupnik. Leta 2010 je bil zaradi dobrega znanstva s Pahorjevim svetovalcem za nacionalno varnost Darkom Lubijem najresnejši kandidat za direktorski stolček Sove, vendar je vlada na direktorsko mesto imenovala Sebastjana Selana. Štemberger je takrat postal njegov namestnik.