Lesnina
Cerkveni finančni polom ni le posledica T-2, ampak brezglavega zadolževanja
Medij: Dnevnik Avtor: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika/oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 20.03.2012 Stran: 17
Če je ljubljanski nadškof Anton Stres minuli teden izjavil, da je za propad več kot pol milijarde evrov težke finančne piramide, ki jo je z bančnimi posojili zgradila mariborska nadškofija, kriva predvsem postavitev lastnega optičnega omrežja operaterja T-2, kiji cerkvena holdinga nista bila dorasla, pa podrobnejši pregled njunega dolgoletnega poslovanja kaže, da je vse prej kot tako.
Obsežnih sredstev, ki sta jih Zvon Ena Holding in Zvon Dva Holding potrebovala za nakupe in prodajo številnih naložb po Sloveniji, jugovzhodni Evropi in tudi Argentini, namreč nista dobila pri svojem večinskem lastniku - posredno Nadškofiji Maribor - ampak sta si jih v času debelih krav večino izposodila pri državnih bankah. Čeprav sta v rokah držala velik kos slovenskega gospodarstva in bila hkrati dolgoročna delničarja Heliosa, Cinkarne Celje, Steklarne Rogaška, TKK Srpenice in vrste drugih družb, pa pri bankah začuda nista izposlovala dolgoročnih posojil, temveč le kratkoročna, ki sta jih nato vsako leto podaljševala.
Finančna piramida se je podrla kot hišica iz kart
Dokler so indeksi na borzah rasli in dividende od naložb redno pritekale, holdinga nista imela težav s plačevanjem večmilijonskih obresti, vsaj Zvon Ena Holding pa je del ustvarjenih dobičkov izplačeval tudi svojim delničarjem.
Ko je udarila finančna in gospodarska kriza in mnoga podjetja niso bila več sposobna izplačevati dobičkov, s katerimi bi lahko holdinga vračala obresti, kaj šele glavnice posojil, pa sta zašla v hude likvidnostne težave.
Čeprav je osrednji indeks Ljubljanske borze od leta 2007, ko sta kupila večje pakete delnic Heliosa, Cinkarne Celje in Tovarne olja Gea, do začetka leta 2009 izgubil kar 70 odstotkov vrednosti, pa sta holdinga svoje naložbe prevrednotila in razglasila insolventnost šele januarja 2011. Ko je sodišče letos po več kot letu dni zavlačevanja le presekalo njuno agonijo in ju poslalo v stečaj, so posledice jasne: okoli 65.000 delničarjev je ostalo brez premoženja, lastništva številnih (tudi finančno izčrpanih) velikih družb so se znašla na prepihu, mariborska nadškofija je zaradi lastnih dolgov in izvršb pred kolapsom in zasegom nepremičnin, tudi dvorca Betnava, deset slovenskih bank pa se bo moralo namesto s poplačilom več deset milijonov evrov dolga zadovoljiti z lastniškimi deleži na desetine podjetij.
Začeli s 175 milijoni evrov kapitala in nič dolga...
Razkrivamo: kupnina za Lesnino je znašala 117 milijonov evrov
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 17. 12. 2010 Stran: 21
Ljubljana - Družba Siringa, ki je v lasti menedžerjev Lesnine na čelu z Bojanom PapiČem in družbo Publikum Trezor Deana Čendaka in Zvoneta Taljata, je za Lesnino iztržila 116,96 milijona evrov kupnine, razkriva pogodba o prodaji.
Kljub padcu poslovanja je Skupina Lesnina lani ustvarila skoraj 14 milijonov evrov čistega dobička in več kot 20 milijonov evrov dobička iz poslovanja pred amortizacijo. Ob več kot 110 milijonih evrov kapitala je imela Skupina Lesnina konec lanskega decembra najetih za le 14 milijonov evrov posojil, delež obveznosti v financiranju pa je bil pri 30 odstotkih skoraj polovico pod povprečjem trgovske panoge.
Vrednost celotnega posla je sicer po dostopnih podatkih višja, saj se je kupnina znižala za vrednost posojil, ki jih je Lesnina odobrila Siringi. Kupnino je utegnilo znižati tudi morebitno izplačilo dividend, oddelitev nepremičnin ali prevzem dela posojil, ki jih je pri prevzemu Lesnine najela Siringa. Papič sicer zatrjuje, da pred prodajo Lesnine XXXLutzu niso oddelili nobenih nepremičnin, medtem ko višine kupnine ni želel komentirati. Podrobnosti prodaje menedžerji, Publikum Trezor in XXXLut ne želijo komentirati, češ da je vsebina posla »skrbno varovana skrivnost«. Papič tako včeraj ni želel pojasniti niti, koliko dividend je letos izplačala Lesnina.
Dobiček ostaja skrivnost
