Zvon Dva Holding

Medij: Delo Avtorji: Karba Dejan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 08. 05. 2012 Stran: 2

Umik dveh nekdanjih nadškofov Slovenska škofovska konferenca nenatančna v izjavah, ki vatikanski dekret zanikajo

Ljubljana - Sveti sedež je Cerkvi v Sloveniji prejšnji mesec poslal navodilo o prepovedi javnega pastoralnega delovanja dveh nekdanjih nadškofov. Franc Kramberger in Alojzij Uran sta ostala brez škofovskih insignij, zaradi vatikanskega pisma pa nista več člana Slovenske škofovske konference.

»Glede tega vprašanja niso na voljo ne intervjuji ne komentarji,« so o vatikanskem navodilu sporočili iz tiskovnega središča Svetega sedeža. Iz Slovenske škofovske konference (SŠK) pa so včeraj popoldne zatrdili, da v zvezi z nekdanjima metropolitoma Francem Krambergerjem in Alojzijem Uranom niso prejeli nobenega dekreta glede umika ali sankcij. Nekateri posvečeni možje iz Katoliške cerkve v Sloveniji, ki jim je eden slovenskih škofov minuli konec tedna natančno predstavil vatikansko depešo oziroma dekret, ki upokojenima nadškofoma Krambergerju in Uranu iz različnih razlogov nalaga prepoved javnega pastoralnega delovanja, so nad potezo SŠK zgroženi: »Nepojmljivo je, kako se lahko nekdo tako spreneveda.«

Duhovniki za pismo iz Vatikana vedo že nekaj časa

Informacija o tem, da je Vatikan namesto vrha mariborske nadškofije udaril po mizi in s kazensko noto objektivno odgovornega za finančni zlom nadškofije, nekdanjega mariborskega metropolita Franca Krambergerja, napotil v tišino samostana, mu prepovedal javno maševanje in mu odvzel škofovske insignije, se je v duhovniških krogih ljubljanske nadškofije pojavila kmalu po pismu Svetega sedeža, ki sicer nosi datum 20. april. Članom škofovske konference je bilo na zadnjem sestanku po naših informacijah predstavljeno zgolj to, da Kramberger in Uran ne bosta več člana konference. To je sicer povsem skladno s cerkvenim kanonom, saj naj bi se upokojeni škofje iz regionalne škofovske konference umaknili. V tem je bila SŠK doslej nekakšen unikum, saj so upokojeni škofje lahko bili do pred kratkim navzoči na sejah škofovskega kolegija.

Medij: Delo Avtorji: Karba Dejan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 07. 05. 2012 Stran: 2

Odvzeta škofovska palica Zaradi finančnih podvigov ekonoma Krašovca v težavah nekdanji nadškof Kramberger

Ljubljana - Namesto mariborske nadškofije, zlasti pa njenega bivšega ekonoma Mirka Krašovca, ki bi po mnenju vodilnih iz drugih slovenskih škofij moral že zdavnaj pojasniti prav vse svoje finančne podvige, je stvari očitno vzel v roke Vatikan.

Sveti sedež je po naših informacijah v zadnjih dneh aprila Slovenski škofovski konferenci poslal dekret, s katerim je dvema upokojenima škofoma Slovenske škofovske konference naložil, naj se umakneta iz javnega življenja. Poleg tega da je škofoma »odvzel škofovsko palico«, lahko svete maše odslej darujeta le v klavzuri oziroma v samostanu, nista pa tudi več člana Slovenske škofovske konference. V tujini sicer velja, da upokojeni škof ne more biti več tvorni del škofovske konference, vendar so bili pri nas doslej tudi upokojeni škofje (ob toleranci iz Vatikana) lahko njen del.

Škof Kramberger objektivno odgovoren

Eden izmed episkopov, ki ga je Vatikan poslal v tišino - to se je zgodilo prvič v zgodovini Slovenske škofovske konference - je brez škofovske palice in prstana ostal zaradi »objektivne odgovornosti« za finančno stanje, v katerem je njegova nekdanja nadškofija. Gre za Franca Krambergerja, upokojenega mariborskega škofa, ki ga verniki in duhovščina §icer po= znajo kot velikega, a preprostega človeka molitve. Škof Kramberger zagotovo ni kriv za stanje, v katero so Nadškofijo Maribor pahnili škofijski finančniki z duhovnikom Mirkom Krašovcem na čelu, je pa Krašovcu povsem zaupal. Da je to bila napaka, je Kramberger nekako dal vedeti že februarja lani, ko ga je papež Benedikt XVI. razrešil s položaja mariborskega nadškofa: »Prav vse prosim, da mi oprostijo napake, ki jih tudi ni manjkalo.«

Stranpoti tudi pri obnovi Betnavskega dvorca

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 10. 04. 2012  Stran: 15

Ljubljana - Minulo leto je največje slovenske holdinške družbe, ki so pred začetkom finančno-gospodarske krize obvladovale velik del gospodarstva, pripeljalo na sam rob preživetja. Zgolj največji holdingi, ki kotirajo na Ljubljanski borzi in ki imajo skupno več kot 267.000 delničarjev, so morali namreč lani po za zdaj še neuradnih podatkih oblikovati za več kot 200 milijonov evrov slabitev. Gre za najslabši rezultat od leta 2008, ko so se tečaji na Ljubljanski borzi znižali za kar dve tretjini. Skupna izguba največjih holdingov je tako lani dosegla okoli 150 milijonov evrov, pri čemer je pričakovati, da bo številka po objavi vseh rezultatov še višja. V to pa ni vključenih za okoli milijardo evrov izgub, ki so v stečaj pahnile Merfin, Zvon Ena Holding, Zvon Dva Holding, Pom-Invest in Proholding, če omenimo zgolj nekatere medijsko bolj prepoznavne holdinge.

Kapital kopni, dolgovi ostajajo

Zaradi negativnega poslovanja in ponovnih padcev tečajev se je lani še dodatno poslabšala finančna slika holdinških družb. Še delujoči holdingi so namreč od začetka finančnogospodarske krize izgubili že skoraj tri četrtine celotnega kapitala, medtem ko je finančni dolg ostal praktično nespremenjen. Vse njihove prodaje finančnih naložb so v zadnjih letih tako dejansko zadoščale zgolj za pokritje obresti, ki pa jih številni že dlje časa niso več zmožni plačevati. V začetku letošnjega leta so imeli največji holdingi, ki kotirajo na borzi, še vedno za okoli 940 milijonov evrov posojil, kar je le nekaj odstotkovmanj kot na vrhuncu borzne evforije leta 2007. Za primerjavo, njihov skupni kapital se je znižal na manj kot 600 milijonov evrov (brez upoštevanja obeh propadlih holdingov Zvon), kar je celo manj, kot sta ga imela v najboljših časih zgolj Sava in NFD Holding.

Naše analize kažejo, dajelanivsem 17 analiziranim holdingom finančni dolg uspelo znižati za vsega dobrih 20 milijonov evrov, pri čemer pa sta za celoten znesek dejansko poskrbela Istrabenz (njegove rezultate smo izračunali na podlagi objav na Agenciji za javnopravne evidence in storitve) in Triglav Naložbe. Prvi je namreč finančne obveznosti znižal za 11 milijonov evrov, slednji pa za 14,5 milijona evrov. Praktično vsa posojila je že v prvi polovici minulega leta odplačal tudi holding Ml1 ki je bil sicer tudi pred tem praktično nezadolžen, medtem ko se je zaradi lanskoletne dokapitalizacije izboljšala tudi finančna slika Modre Linije Holdinga.

Milijonske izgube še prihajajo

Medij: Vestnik Murska Sobota Avtorji: Votek J. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 22. 03. 2012 Stran: 4

Ruleta s stavami mariborske nadškofije seje končno ustavila. Padla zadnja stava, s katero so si skušali priigrati vsaj nekaj ugleda med malimi ljudmi. Da poenostavimo, Zvon ena, ki so si ga prizadevali ohraniti pri življenju, je v stečaju, prav tako škofijsko gospodarstvo Rast. Zvon ena je bil pomemben, saj bi z njegovim životarjenjem podaljševali upanje malim delničarjem, da le niso izgubili svojih vložkov v tem skladu. Žal seje izšlo tako kot z vsem preostalim nadškofijskim premoženjem. Ne samo delničarji, izgubile so tudi novonastale škofije, ki jim je bil po delitveni bilanci zagotovljen del premoženja, ki naj bi ga uporabile za začetek in nemoteno delovanje. Soboška škofija naj bi po delitveni bilanci dobila petino premoženja. Edino, kar je morda ta hip dobro je to, da ji ne bo treba odplačevati petine dolga.

Finančna luknja velika okrog 900 milijonov evrov, pa le ni tako nedolžna stvar, kot se na pogled zdi. Res je, najprej so izgubili tisti, ki so omogočili začetek te velike igre. To so mali vlagatelji, ki so vložili svoje certifikate, pozneje, med največjim razcvetom liberalnega finančnega fundamentalizma, pa tudi svoje prihranke. Vse to v veri, da bo institucija omejila delovanje finančnih lakomnikov. Začetki so bili obetavni, saj so naložbe razpršili v dobro stoječa podjetja, ki so to še danes in imajo še vedno visoko ceno na trgu. Žal seje vzporedno s tem začel napihovati balon, ki ni poznal etičnih pregrad in mej. Se še spomnite trde pornografije na T-2 za ceno komercialnega uspeha na trgu. Če seje našel kdo v njihovih vrstah, kije opomnil na nevarno igro establišmenta s Krašovcem na čelu, je doživel osebno diskreditacijo in medijski Unč na najbolj podel in nizkoten način. Šele zdaj je jasno, da medijska afera o zasebnem življenju nekega duhovnika pred petimi leti, ni bila plod domišljije neke pobožne gospe iz nekega gorenjskega kraja, ampak je bila ta gospa dobro podučena, kako bo odmerjala informacije o spornem duhovniku. Podobnih prijemov so se posluževali tudi pozneje.

Medij: Dnevnik Avtor: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika/oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 20.03.2012 Stran: 17

Medij: Družina Avtorji: Prevc Boštjan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Odmevi, predlogi Datum: 18. 03. 2012 Stran: 14

IZJAVA

V tedniku Mladina je novinar Borut Mekina v petek, 9. marca 2012, objavil članek z naslovom »Usodni Stres«, v katerem obtožuje sedanjega ljubljanskega nadškofa msgr. dr. Antona Stresa, da je odgovoren za vse odločitve, zaradi katerih je prišlo do dolžniške krize, v kateri se je znašla mariborska nadškofija. Sedanji ljubljanski nadškof je bil kot pomožni škof v Mariboru v letih od 2000 do 2006 po svoji funkciji član - in samo član gospodarskega sveta omenjene škofije. Ko je kot novoimenovani celjski škof leta aprila 2006 zapustil Maribor, je bilo finančno stanje tamkajšnje (nad)škofije neproblematično.

V članku Boruta Mekine je veliko navedenih številk močno pretiranih, podatki so pomešani in prik

Ljubljana - Potem ko se je zaradi finančnega zloma Zvona Ena Holdinga in Zvona Dva Holdinga odprla lastniška struktura Iskre Avtoelektrike, so sedaj njeni mali delničarji očitno postali tarče samozvanih investicijskih svetovalcev. "V zadnjem času se na Iskro Avtoelektriko po dodatne informacije obrača vse več malih delničarjev, saj naj bi jih neznane osebe po telefonu in pisno pod pretvezo nujnosti pozivale k prodaji delnic," so sporočili iz Iskre Avtoelektrike.

Hkrati je uprava šempetrske družbe pod vodstvom Edvina Severja delničarje pozvala, naj tem pritiskom in manipulacijam ne nasedajo, saj družba v zadnjem obdobju dosega dobre rezultate, ki naj bi se postopno odrazili tudi na ceni delnice. Glede na ocenjene lanskoletne rezultate Iskra Avtoelektrika na borzi kotira pri le 1,3-kratniku dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) in nekaj manj kot petkratniku lanskoletnega čistega dobička.

Medij: Mladina Avtorji: Mekina Borut Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 09. 03. 2012 Stran: 18

Za zrušitev cerkvene finančne piramide, ki bo prizadela skoraj 10 tisoč delavcev, je odgovoren sedanji prvi mož slovenske RKC Anton Stres, kije v odločilnih letih kot vodja gospodarskega sveta mariborske nadškofije sprejel vse ključne odločitve.

Le še 311 evrov ima Gospodarstvo Rast na svojem računu v banki NKBM. Še 128 evrov je v hišni blagajni podjetja, na Slovenski 17 v Mariboru, ostalo premoženje pa je v finančnem smislu bolj ali manj nelikvidno. To so recimo različne barve, laki, razredčila s pretečenim rokom trajanja, gobice, večji in manjši vijaki pa tudi »zlati lističi«, namenjeni restavratorstvu, shranjeni v kleti podjetja. Vse to je skupaj vredno okoli 6000 evrov, piše v minuli teden objavljenem poročilu stečajne upraviteljice tega podjetja, kije bilo nekoč odskočna deska za finančne avanture mariborske nadškofije. Res je, da ima podjetje v lasti še nekaj vinogradov in starejšo hišo v Slovenski Bistrici, kar vse je cenilec ocenil na okrog 245.335 evrov. A v državni NLB se medtem sprašujejo: Kako naj si sedaj s temi razredčili in vinogradi v občini Krčevina povrnejo 91 milijonov evrov, ki so jih pred leti posodili cerkvi, zanje pa je jamčilo Gospodarstvo Rast?

Biblični potop

Za največjo gospodarsko polomijo po osamosvojitvi države je doslej veljal poskus menedžerskega prevzema družbe Merkur. Skupina menedžerjev okrog Bineta Kordeža je po stečaju svojega podjetja za seboj pustila kar 471 milijonov evrov globoko luknjo - toliko terjatev, predvsem do bank, je namreč na koncu priznalo sodišče. Ostali, podobni neslavni primeri so se gibali v razsežnostih tam okrog 150 milijonov evrov. Za 180 milijonov evrov terjatev je denimo za seboj pustil stečaj Poteze Naložb, ki je doslej veljal za drugo največjo gospodarsko polomijo, približno toliko pa je »vreden« tudi poskus privatizacije Pivovarne Laško. Po propadlem menedžerskega prevzemu skupine Laško je Infond holding Boška Šrota bankam ostal dolžen 167 milijonov evrov.

Medij: Delo Avtorji: Bratož Igor Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Kultura Datum: 08. 03. 2012 Stran: 18

Vlada in pisatelji Pisatelja Vlado Zabot in Dušan Sarotar svarita pred načrti o javno-zasebnem partnerstvu v kulturi - Zamenjave pri največji slovenski založbi, negotova usoda Konzorcija

Pisatelj Vlado Zabot, nekdanji predsednik Društva slovenskih pisateljev, je na pisateljske kolegice in kolege oziroma »slovenske kulturnike« včeraj naslovil pismo, v katerem opozarja, da so te dni lahko priča »nesprejemljivemu rušenju infrastrukture na področju kulture, knjige, filma ...«.

Vlado Žabot ugotavlja, da lahko sledimo »oblastnemu plenjenju realnega in simbolnega kapitala te države. To počnejo ljudje, ki v slovenski kulturi nimajo ugleda in referenc. Ki področja ne poznajo. Vodi jih sla po kapitalu. in oblasti.« Žabot sprejem uredbe o ukinitvah ali »pridružitvah v okvir ministrstva« številnih politično avtonomnih institucij na področju kulture, od Javne agencije za knjigo RS, prek Arhiva RS, do Slovenskega filmskega centra, komentira z ugotovitvijo, da jo bo državni zbor jutri potrjeval po hitrem postopku - »Brez argumentov. Brez javne razprave. Brez spoštovanja osnovnih evropskih demokratičnih standardov. Z večino pač - skratka po turško.«

Trivializacija programov in kulture

Medij: Družina Avtorji: Štefanič Bogomir Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 11. 03. 2012 Stran: 3

Ali bi smel zaradi mariborske cerkveno-poslovne zgodbe izgubiti vero vero v Jezusa in v njegovo Cerkev?

Bilo je tik pred 1. januarjem 2007, ko je Slovenija prevzela evro. V pogovoru s Francetom Arharjem, »očetom« poslavljajočega se slovenskega tolarja, smo se dotaknili različnih vidikov tega monetarnega preskoka in slednjič pristali pri poslovni etiki - tudi cerkveni. Takratne bančnikove besede je bilo mogoče razumeti kot jasno opozorilo, da se v Cerkvi dogajajo stvari, ki se ne bodo dobro končale (vprašljive in ne dovolj pregledne investicije, pri katerih ni jasna finančna konstrukcija in še kaj drugega). Pa si je pri tem priklical v spomin drobno anekdoto: neki jezuitski pater mu je nekoč pojasnil, kako v Cerkvi razumejo denar: da je to hudičev gnoj na božji njivi. »Včasih se zdi, da je pri kom /v Cerkvi/ prvo pomembnejše kot drugo,« je zgodbo komentiral dr. Arhar.

Ali je tega »gnoja« zdaj dokončno zmanjkalo, se je verjetno marsikdo vprašal ob novici, da je okrožno sodišče v Mariboru ob koncu februarja sprožilo začetek stečajnega postopka za največji steber mariborskega cerkveno-gospodarskega projekta, za finančni holding Zvon ena, ki ima (ali je imel) v svojem portfe-Iju večje ali manjše deleže takih gospodarskih biserov, kot so domžalski Helios, razvpiti telekomunikaciji T-2 (ki se ta čas očitno postavlja na noge, a že v drugi lasti), Steklarna Rogaška, celjska Cinkarna, Abanka, Hoteli Bernardin, Petrol, Nova ljubljanska banka ... Po stečajih holdinga Zvon dva in Gospodarstva Rast, preko katerega so bile škofije mariborske metropolije vpete v velike finančno-investicijske posle, je tako pogorišče popolno, »kolateralna« gmotna škoda, ki jo bo utrpela kakšna cerkvena pravna oseba, pa še ne scela izmerjena.