Zvon Dva Holding
Mariborska nadškofija: Najprej rešiti situacijo, potem pa ugotavljati odgovornost
Medij: MMC TV SLO Avtorji: MMC Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 15. 02. 2012 Stran: splet 19:00
Stanje je sad preteklih odločitev, na katere ne moremo več vplivati. Odgovorni so bili takoj, ko je bilo mogoče, odstavljeni, s tem pa še ni rečeno, da ne bo ugotavljanja odgovornosti, trdijo v Nadškofiji Maribor.
V mariborski nadškofiji so se odzvali na nekatere navedbe v medijih glede finančnega stanja v nadškofiji. "Zavedamo se negativnih razsežnosti težkega gospodarskega stanja Nadškofije Maribor, ki se je še poslabšalo s stečajema družb Gospodarstvo Rast, d. o. o., in Zvon dva holding, d. d. Pri mnogih to stanje zbuja občutke jeze in željo, da se stvari razčistijo in pokažejo odgovorni. Zadnje leto je bil napor usmerjen predvsem v iskanje mogoče rešitve za nastalo situacijo," so zapisali.
Zavedajoč se posledic, ki bi jih propad družb Gospodarstvo Rast, Zvon ena holding in Zvon dva holding imel za male delničarje in Nadškofijo Maribor, so, kot trdijo, poskušali narediti vse, kar je bilo v njihovi moči, da se to prepreči. Prizadetim malim delničarjem bi lahko bila škoda povrnjena le, če bi se sistem rešil, zato so po njihovih besedah vse napore vlagali v rešitev celotnega sistema. V ta namen so se srečali s predstavniki malih delničarjev in jim predstavili naše napore in predloge rešitev, ki so jih pripravili njihovi svetovalci.
"Žal teh predlogov vse banke niso sprejele, temveč so rešitev pogojevale z dokapitalizacijo, ki pa je nadškofija ni zmogla. Zato smo iskali vlagatelja, vendar se je žal postopek ustavil pri zahtevanih garancijah. Predstavnike malih delničarjev smo o teh korakih in naporih obveščali ter jim celo prepustili mesto v nadzornem svetu družbe Zvon ena holding, d. d. Zato je izjava njihovega predstavnika v včerajšnji oddaji Odmevi na RTV Slovenija, da smo se pogajali s figo v žepu, popolnoma neresnična. Zaradi stečaja družbe Gospodarstvo Rast, d. o. o., bi z rešitvijo družbe Zvon ena holding, d. d., pridobili mali delničarji in upniki družbe Gospodarstvo Rast, d. o. o., ne pa Nadškofija Maribor," opozarjajo.
Spoštovani nadškof, ne pozabite, da so ljudje vlagali v Krekove sklade zaradi zaupanja v institucijo, "Cerkev", del katere tudi vi predstavljate. Verjeli so v pravičnost, moralo in poštenost upravljavcev premoženja, vse to pa je steber vašega nauka.
Rajko Stanković v odzivu na sporočilo Nadškofije Maribor
Rajko Stanković, predsednik društva Mali delničarji Slovenije, je namreč v Odmevih dejal: "Ko sta gospod Turnšek in Cvikl prevzela finance in nadškofijo, sta nas želela marca pomiriti, da bodo poiskali finančnega investitorja, ki bo pognal to mlinsko kolo in prinesel svež kapital. Prosili so nas, da naj ne zlivamo gnojnice po njih in naj ne iščemo odgovornih v tem trenutku, čeprav se je že takrat vedelo, kdo to so. Mi smo sprejeli sklep po posvetovanju z delničarji, da stopimo konstruktivno k reševanju, saj je vsaka prisilna poravnava boljša kot stečaj, v katerem ostanemo brez vsega lastništva. Na žalost se je izkazalo, kot da so imeli fige v žepu ali pa so odgovorni v Vatikanu poslali le gasilce požarov, da pomirijo javnost."
"Ni rečeno, da ne bo ugotavljanja odgovornosti"
"V imenu 68 tisoč delničarjev"
Medij: Večer Avtorji: G. R. Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 16. 02. 2012 Stran: 10
Trebaje ugotavljati odgovornost nadzornikov in poslovodstev Zvona Ena in Dva Holding od leta 2005 pa vse do bridkega konca, pravi predsednik društva malih delničarjev MDS Rajko Stankovič "
Takoj po zamenjavi vodstva nadškofije Maribor in ravnatelja Krašovca smo naslovili pismo novemu nadškofu msgr. dr. Marjanu Turnšku, vodstvu vseh vpletenih družb (Gospodarstvu Rast, Holdingoma Zvon Ena in Dva, novemu ravnatelju nadškofije patru Lojzetu Cviklu in predstavnikom Krekove družbe). V pismih smo jasno pokazali interes, da se kot predstavniki lastnikov dejavno vključimo v reševanje navedene problematike, ki bi v najslabšem primeru lahko pripeljala do izgube premoženja vseh 68 tisoč delničarjev v obeh holdingih. Pobudo je nadškof sprejel in tako smo se na sestanku marca 2011 seznanili, da pri sloviti skupini Rotschild pripravljajo program, ki ga morajo potrditi banke upnice, in se čaka na strateškega vlagatelja, ki ga pa vse do danes nismo dočakali.
Res smo dobili člana nadzornega sveta v Zvonu Ena Holding, ki se je aktivno vključil v delo nadzornega sveta takoj po avgustovski skupščini 2011, a žal nismo mogli nič več narediti, saj obljubljenega svežega kapitala v mariborski nadškofiji in vašem finančnem oddelku, ki ga vodi pater Cvikel, niste zagotovili, prav tako ne strateškega vlagatelja," je v odzivu na sporočilo mariborskega nadškofa msgr. Marjana Turnška zapisal predsednik društva malih delničarjev MDS Rajko Stankovič.
Rajko Stankovič: "Pričakujemo epilog tudi v obliki odškodninske odgovornosti."
Pozivali banke, čakali investitorja
"Velikokrat smo od marca 2011 pa vse do prejšnjega meseca v Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) aktivno pozivali banke upnice, naj vam prisluhnejo, naj vam pridejo nasproti, saj smo verjeli naporom in obljubam patra Cvikla, da se bo pojavil finančni investitor ali pa svež denar, to upanje pa nam je pričelo počasi ugašati z dnem konverzije terjatev na skupščinah Zvona Ena in Dva Holdingov, saj smo vse bolj in bolj spoznavali, da smo delničarji, upniki in uprave družb ostajali sami."
Kontrolni mehanizmi odpovedali
Mariborska nadškofija: dokapitalizacija ni uspela
Medij: Večer Avtorji: V. A. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 16. 02. 2012 Stran: 10
Ali bo tudi Zvon Ena iz prisilne poravnave zdrsnil v stečaj, bo odločilo sodišče.
Zavračajo pa kot popolnoma neresnične očitke malih delničarjev, nazadnje predsinoči na nacionalni teve, da so rešitve iz hude finančne krize iskali s figo v žepu in brez misli na male delničarje
V čakanju na odločitev sodišča, ali bo po finančnem holdingu Zvon Dva in Gospodarstvu Rast, gospodarski družbi mariborske nadškofije, v stečaj - iz prisilne poravnave - šel še prav tako insolventni Zvon Ena v večinski lasti Rasta in z delnicami dobrih slovenskih podjetij v portfelju, a hudo zadolžen, so se oglasili v nadškofiji. Zavedajo se, pravijo, težkega gospodarskega stanja nadškofije, ki sta ga dva stečaja še poslabšala. Zavračajo pa kot popolnoma neresnične očitke malih delničarjev, nazadnje predsinoči na nacionalni teve, da so rešitve iz hude finančne krize iskali s figo v žepu in brez misli na male delničarje. Poskušali so, ko so bili prvi cerkveni odgovorni zamenjani, rešiti sistem v celoti, "a žal predlogov vse banke niso sprejele". Pogojevale so z dokapitalizacijo, nadškofija pa je ni zmogla, pravijo v mariborski Cerkvi. Zato so iskali vlagatelje, tudi tuje, a je bil tu spet zid: ustavilo se je pri zahtevanih garancijah.
Razsežnosti morebitnega dokončnega propada Mariborske nadškofije
Prispevek Ane Bučar za Odmeve TV SLO 1 ob 22 uri, dne 14.02.2012 o posledicah morebitnega končnega propada Mariborske nadškofije.
Usoda mariborske nadškofije je predvsem odvisna tudi od usode cerkvenega holdinga Zvon ena Holding, ki čaka le še na odločitev mariborskega okrožnega sodišča. To mora odločiti o predlogu NLB-ja, ki nasprotuje prisilni poravnavi. Če se bo sodišče strinjalo z NLB-jem, gre Zvon ena, tako kot pred njim Gospodarstvo rast in Zvon dva holding, v stečaj. Za ogled prispevka pritisnite na sliko ali TUKAJ ali pa preberite magnetogram celotnega prispevka v nadaljevanju.
NLB (pred njim pa že Abanka) je zagotovil, da terjatev do holdinga ne namerava reprogramirati in zavrnil navedbe, da se je z njim sporazumel o prodaji delnic. Po drugi strani pa finančni izvedenec Franc Kolenc vztraja pri svojem mnenju, da verjame v več kot polovično možnost uspešne izvedbe finančnega prestrukturiranja Zvona ena Holding. Dvom v neodvisnost finančnega izvedenca Franca Kolenca, pa je bil izražen včeraj tudi v članku časnika Delo.
Mali delničarji si sicer želimo, da bi prostovoljna poravnava uspela, a se bojimo, da je za to zelo malo možnosti. Bomo pa ob morenitnem stečaju pozvali na odgovornost sedanje in bivše poslovodstvo in bivše nadzornike. Upamo le, da bo temu sledila tudi cerkev med "svojo elito".
Sodnica pa naj bi svojo odločitev pisno predvidoma sporočila v mesecu dni.
Zaradi stečaja Zvona dva naprodaj cela vrsta družb
Medij: Delo Avtorji: Čeh Silva Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 04. 02. 2012 Stran: 10
Razprodaja slovenskih družb? V stečajni masi Zvona dva holdinga deleži MK Založbe, Cetisa, Etola, Krke, Iskre Avtoelektrike, Gee
Ljubljana - Zaradi stečaja družbe Zvon dva holding bodo del stečajne mase znane slovenske družbe, kot so Mladinska knjiga Založba, Cetis, Etol, Vinska klet Bistrica. Ali se lahko zgodi, da bodo čez nekaj mesecev prodana na cenenih stečajnih razprodajah?
Stečajna upraviteljica Vida Gaberc pravi, da hitre prodaje teh družb ne kaže pričakovati.
Ker je šel Zvon dva holding (ZDH) sredi januarja v stečaj, bodo v njegovi stečajni masi veliki deleži zelo znanih slovenskih podjetij. Samo v družbah Mladinska knjiga Založba, Cetis Graf in Klet Bistrica ima v vsaki kar 69-odstotni lastniški delež. Deleže ima tudi v Krki, Etolu, Iskri Avtoelektriki, družbi Gea Slovenska Bistrica in še drugih, vendar so tam manjši. Za kakšne družbe torej gre v lastniškem portfelju propadlega holdinga? Največji, Mladinska knjiga Založba in Cetis, sta še kar zdravi družbi. MKZ je imela leta 2010 za okrog 40 milijonov evrov prodaje in dobrih 488.000 evrov dobička. Cetis je v tem letu pridelal 35 milijoni evrov prometa, a kljub temu imel 2,2 milijona evrov izgube. Z Zvonom dva holding je sicer lastniško zapakiran Cetis Graf, ki pa je lastniško »zaštrikan« s Cetisom, saj je njegov 40-odstotni lastnik. Cetis Graf je sicer podjetje za zaposlovanje invalidov. Kje bodo pristale znane družbe? Kje in pri kom bodo pristale znane slovenske družbe iz lastniškega portfelja ZDH? Darja Bovha, direktorica 300 let stare Vinske kleti Bistrica, je v intervjuju na njihovi spletni strani dejala, da bodo tudi čez deset let ena izmed najpomembnejših kleti v Sloveniji. Tudi za Mladinsko knjigo Založbo ali Cetis povprečen državljan še vedno misli, da sta to dve od se preostalih prepoznavnih slovenskih blagovnih znamk, zato si seveda predstavlja, da bodo te družbe pristale v dolgoročno usmerjenem odgovornem lastništvu. A tudi bojazni, da bo stečajni bazar z njimi pometel, ne kaže spregledati.
Bo Celje nadškofijsko mesto?
Medij: Vestnik Murska Sobota Avtorji: J.V. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 02. 02. 2012 Stran: 3
Škofi mimo Maribora
Ukinitev mariborske nadškofije in njena razdelitev med murskosoboško in celjsko škofijo ni le hipotetična
Seja Slovenske škofovske konference v Celju je potekala v času, ko so tuje, predvsem avstrijske banke napovedale zaplenitev pretežnega dela premoženja mariborske nadškofije, kije bilo zastavljeno za vrtoglave finančne pa tudi gradbene posle te institucije.
Za zaseg premoženja naj bi se tokrat odločili tuji banki Sparkasse in Bawag. Vsaj za eno lahko trdimo, daje blizu idejni provenienci Cerkve. Zato po svoje preseneča tako radikalen rez teh bank, ki očitno ne vidijo več izhoda iz finančne krize mariborske nadškofije, še posebno zdaj, ko so formalno razkrite tudi finančne povezave in propadli posli z Vegradom. Molk obeh nadškofov ne preseneča, saj sta tako ali drugače vpletena v nadškofijsko zgodbo. Čudno je, da molčijo preostali škofi, predvsem celjski in soboški, kjer zaradi mahinacij ostajajo na robu preživetja. Sicer lahko to razumemo kot notranji problem Cerkve, toda z vidika njene prenove in vzpostavitve ponovnega zaupanja v institucijo bi pričakovali, da se končno opredelijo do problema in povedo, kako si bodo povrnili zaupanje.
Leto po zapisih L'Espressa cerkvene finance tik pred potopom
Medij: Dnevnik Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik/ Gospodarstvo Datum: 21. 01. 2012 Stran: splet 15.26
Maribor - Natanko pred letom dni je italijanski časnik L'Espresso razgalil propadle finančne posle mariborske nadškofije. Slovenski javnosti so bile cerkvene težave z nasedlimi naložbami sicer znane že prej, objava v omenjenem časniku pa je dokončno razkrila stomilijonske dolgove, v katerih so po radodarnem kreditiranju veliko izgubile tudi banke.
Mariborska nadškofija naj bi bila zadolžena za 800 milijonov evrov, je lani razkril L' Espresso, ki se je pri tem skliceval na zaupne dokumente, točneje poročilo apostolskega vizitatorja Gianluce Piredde. Ta je sicer koordiniral skupino TMF, ki jo je mariborska nadškofija skupaj z ekipo banke Rothschild že leto prej povabila k sodelovanju za pospešitev reševanja težkega ekonomskega stanja.
Finančne težave, verjetno pa tudi omenjena objava, je le nekaj dni pozneje odnesla takratnega mariborskega nadškofa Franca Krambergerja, ki se je uradno upokojil, namesto njega pa je papež Benedikt XVI. imenoval dotedanjega mariborskega nadškofa pomočnika Marjana Turnška.
Novi nadškof Turnšek je obžaloval dogodke in priznal, da poslovanje med mariborsko nadškofijo in Vatikanom v preteklosti ni bilo vselej najbolj v skladu s pravili. Vendar pa sankcioniranje odgovornih, recimo nekdanjega prvega finančnika nadškofije Mirka Krašovca, za takšno ravnanje ni predvideno, saj to lahko stori le Vatikan.
Izraelci v Slovenijo vbrizavajo 35 milijonov evrov
Medij: Finance Avtorji: Bertoncelj Mateja,Tomažič Janez Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 18. 01. 2012 Stran: 4
Prevzem Etola je finančno primerljiv s prevzemom Fructala, pri obeh domače lastnike rešuje tuji kapital
Izraelsko podjetje Frutarom bo finančno shiranim lastnikom Etola - predvsem družbam okrog Staneta Valanta - za celotno podjetje plačalo približno 35 milijonov evrov. Transakcija daje znamenja, da so tuje naložbe dobrodošle in da se srednjeročno banke vendarle lahko očistijo zaseženih deležev.
Frutarom je ta teden za 19,6 milijona evrov kupil 56 odstotkov Etola, po povprečni ceni 137 evrov za delnico (62 evrov premije na ponedeljkov tečaj). Frutarom je nekaterim delničarjem plačal več - koliko, ne razkrivajo -, to pa pomeni, da bo prevzem vreden več kot 35 milijonov evrov.
Etol uničujejo finančne naložbe
Družba Etol posluje v tržni niši, moč družbe pa je v razvojni ekipi. Matična družba Etol dosega zelo solidno 18,5-odstotno maržo EBITDA in 13-odstotno maržo EBIT. Težava družbe so finančne naložbe, predvsem v delnice Save. Zaradi teh je Etol najel okrog 15 milijonov evrov kratkoročnih posojil. Družba je zaradi odpisov leti 2009 in 2010 končala s čisto izgubo, po prvih devetih mesecih letošnjega leta pa ima 1,1 milijona evrov čistega dobička.
Led za tuje naložbe je dokončno prebit
Samo Zvon Ena še ni v stečaju
Medij: Večer Avtorji: V. A.,I. F. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 14. 01. 2012 Stran: 8
Dve, tri banke upnice so mariborski nadškofiji napovedale sodno izterjavo dolga, a razloga za preplah menda (še) ni.
Konec meseca bomo morda bolj vedeli, ali bo plačilno nesposobnemu Zvonu Dva in Gospodarstvu Rast, prav tako insolventni gospodarski družbi mariborske nadškofije, v stečaj sledil tudi Zvon Ena, kot Zvon Dva lastnik delnic (kolikor jih niso zasegle banke upnice) vrste uspešnih slovenskih podjetij. Največja upnica, NLB, banka v večinski državni lasti, vztraja, naj se prisilna poravnava Zvona Ena obrne v stečaj, ker da ni nadpolovične verjetnosti, da bi se po finančnem prestrukturiranju ta hoding vrnil v plačilno sposobnost. Zvonova uprava misli drugače, stečaj bi bil neprijetna novica tudi za male delničarje.
V verižnem zdrsu finančnih družb v bližini mariborske nadškofije imajo veliko vlogo banke, ki so v letu dni od lanskega zimskega starta reševanja mariborske cerkvene finančne nasedlosti ene enkrat bile za odpis oziroma reprogramiranje terjatev ali za to, da se jih konvertira v osnovni kapital insolventnih družb, drugič spet ne. Po Večerovih virih so bili v mariborski Cerkvi vsaj trikrat pred tem, da se jim posreči iskanje dokapitalizatorja, a so se potencialni vlagatelji svežega denarja umaknili, ker si je zadnji trenutek zmeraj premislila kakšna banka.
"Avstrijski" bankirji rubijo Betnavo in sedež Nadškofije Maribor
Medij: Dnevnik Avtorji: Tomaž Modic Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 12.01.2012
Ljubljana - Potem ko se je lanskega novembra s stečajem družbe Gospodarstvo rast dokončno podrla cerkvena finančna piramida, zgrajena na bančnih posojilih, s krizo pa so praktično presahnili viri financiranja, vse kaže, da je Nadškofija Maribor tik pred bankrotom. Že več dni ima blokirana računa pri NKBM in Abanki Vipa, zaradi neporavnanih obveznosti pa sta banki BKS in Sparkasse s pomočjo sodišča že začeli z rubežem njenih številnih nepremičnin. Zaradi dolgov v skupni višini 7,6 milijona evrov je med drugim "ogrožen" dvorec Betnava in okoliški gozdovi, pa tudi sedež nadškofije v samem središču Maribora.
Zaradi sesedanja finančne piramide, ki jih je z bančnimi posojili več let gradila Nadškofija Maribor, bi banke utegnile nadškofiji zaseči dvorec Betnava (na fotografiji) in vrsto drugih nepremičnin. (Foto: dokumentacija Dnevnika)
Komentarja nadškofije, na katero že več kot leto dni letijo očitki zaradi slabega gospodarjenja, ki je povzročil veliko luknjo v bilancah bank, prizadel pa je tudi na deset tisoče malih delničarjev holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, nam včeraj ni uspelo pridobiti. Na čelu gospodarske uprave je sicer jezuit Lojze Cvikl, družbo pa mu dela še kanonik Bernard Geršak. Je pa Nadškofija Maribor januarja lani, tik preden se je s svojega položaja predčasno poslovil dolgoletni mariborski nadškof Franc Kramberger, razkrila, da je imela ustanova konec leta 2010 za 17,4 milijona evrov dolga do bank.
