Žito
Turbulenten teden za delnico NKBM
Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 15. 06. 2013 Stran: 8
Včerajšnja visoka skoraj 12-odstotna rast tečaja delnice Mercatorja je pripomogla k temu, da je tudi osrednji borzni indeks Ljubljanske borze (SBI TOP) na tedenski ravni pridobil tri odstotke vrednosti. Ob Pivovarni Laško in Pivovarni Union naj bi tudi drugi člani prodajnega konzorcija večinskega deleža v Mercatorju na čelu z državno NLB podali soglasje k prodaji. Kupec, hrvaški Agrokor, naj bi za posamično delnico odštel 120 evrov, za celotno podjetje, ker bo moral objaviti še prevzemno ponudbo, bo moral plačati blizu 450 milijonov evrov. Delnica Mercatorja je tako včeraj presegla mejo 105 evrov, prometa z njo je bilo za pol milijona evrov.
Pester teden ima za sabo še delnica druge največje slovenske banke Nove KBM. Na torkovi skupščini so delničarji izvedeli, da bo dodatna dokapitalizacija iz naslova hibridnih obveznic C0C0, ki so se pred meseci v višini 100 milijonov evrov že pretvorile v kapital po 1,01 evra za posamezno delnico, tokrat iz naslova obresti na te obveznice potekala po vsega 1,3 centa na delnico. Evropska komisija, ki smatra takšne dokapitalizacije kot državno pomoč, je namreč določila, da bi smela biti povprečna cena konverzije pri vsega 0,36 evra. Na Ljubljanski borzi je delnica Nove KBM v tem tednu z 0,77 sprva padla na 0,51 evra, včerajšnji trgovalni dan pa končala pri 62 evrskih centih. Ker je bila izglasovana tudi nova 400 milijonov evrov vredna dokapitalizacija, katero naj bi izvedla slovenska država, naj bi se delež države v Novi KBM dvignil krepko čez 90 odstotkov. Toda zaradi vseh preteklih dogodkov in morebitne jeze 97 tisoč malih delničarjev banke ni pričakovati, da bi se zgodila njihova iztisnitev iz lastništva, ki je po zakonu sicer mogoča. Kaj pa bo storil morebitni novi strateški večinski lastnik banke, ki je napovedan ob skorajšnji prodaji Nove KBM, za zdaj ni mogoče napovedati, a je velika verjetnost, da bi se za iztisnitev vendarle odločil.
Delničarjem Žita trikrat višja dividenda
Medij: Večer Avtorji: D. T. Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 11. 06. 2013 Stran: 8
Na včerajšnji skupščini Žita društvo MDS, kije imelo 23 odstotkov glasovalnih pravic, ni uspelo z nasprotnim predlogom, da se v nadzorni svet izvoli Rajko Stankovič, saj je predlog dobil 49,26-odstotno podporo. Tako je bil z 52,97-odstotno večino za člana nadzornega sveta Žita ponovno imenovan Adrijan Rožič iz Kada. So pa delničarji potrdili predlog o višji dividendi, in sicer v skupni višini 2,99 evra bruto za posamezno delnico - sprva je bila predvidena dividenda en evro bruto. Delničarka Modra zavarovalnica je kot predlagateljica razširitve dnevnega reda zahtevala, da bi se delničarji na skupščini seznanjali z dokumentacijo, ki je povezana s prenosom zemljišč z matične družbe na hčerinsko družbo Šumi. Delničarji so namesto prvotnega predloga sprejeli nasprotni predlog Soda. Ta predvideva, da bo vpogled v dokumentacijo omogočen vsem zainteresiranim delničarjem, uprava pa je na skupščini podala poročilo v zvezi z omenjenimi posli, v katerem je pojasnila, da je razlog za prenos nepremičnine in delnic Mlinotesta ter Mlinopeka bil dokapitalizacija hčerinske družbe Šumi.
Država terjala pojasnila o oddelitvi nepremičnin
Medij: Dnevnik Avtorji: Morozov Sebastjan Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 11. 06. 2013 Stran: 9
Žito
Prenos dragocenih nepremičnin Žita na podjetje, ki bi imelo enako lastniško strukturo, kot jo ima Žito, ne bi bil davčno nevtralen. Zato jih je družba skupaj z delnicami Mlinotesta in Mlinopeka prenesla na hčerinsko podjetje Šumi nepremičnine.
Tudi več kot četrtinska državna lastnika Žita, Modra zavarovalnica in Slovenska odškodninska družba (Sod), nista bila seznanjena s podrobnostmi prenosa dragocenih nepremičnin, dobrih 17-odstotkov delnic Mlinotesta in več kot četrtino delnic murskosoboške družbe Mlinopek na Žitovo hčerinsko podjetje Šumi nepremičnine. Zato sta od uprave družbe zahtevala, da s podrobnostmi prenosa seznani lastnike na včerajšnji skupščini. Predvsem je bilo Modri zavarovalnici in Sodu nenavadno, da se Žitove nepremičnine niso oddelile na podjetje, ki bi imelo enako lastniško strukturo, kot jo ima Žito.
Kot je delničarjem včeraj pojasnil član uprave, zadolžen za finance, Erik Žunič, so v družbi deset let analizirali razne možnosti oddelitve nepremičnin. »Davčni svetovalci so menili, da prenos premoženja na podjetje z enako lastniško strukturo ne bi bil davčno nevtralen. Zato smo iskali druge možnosti,« je pojasnil Žunič. Ob tem, da je bil prenos premoženja na hčerinsko podjetje davčno nevtralen, Žito v zaostrenih gospodarskih okoliščinah brez soglasja kreditodajalcev ne bi mogel oddeliti premoženja, je utemeljil Žunič. Po njegovih pojasnilih je bil zaradi prenosa premoženja čisti dobiček lani nižji za slabih 150.000 evrov, drugi učinki iz tega naslova pa ne bodo nastali: »Strošek najemnine za zemljišče, ki ga mora Žito plačevati podjetju Šumi nepremičnine, je približno enak, kot sta lani znašala amortizacija in strošek nadomestila za stavbno zemljišče, ter znaša okoli 50.000 evrov na mesec«
Boj za delitev dobička se zaostruje
- Aerodrom Ljubljana
- Alpetour
- BTC
- Cetis
- Cinkarna Celje
- Delavska hranilnica
- Elektro Gorenjska
- Elektro Maribor
- ELEKTRO Podjetja
- Elektro Primorska
- ETI Izlake
- GEA
- GH Union
- Gorenje
- Helios
- Hranilnica Lon
- Intesa Sanpaolo
- Krka
- Luka Koper
- Mladinska knjiga založba
- Mlinotest
- Perutnina Ptuj
- Petrol
- Plama-pur
- Prva Group
- Telekom Slovenije
- Zavarovalnica Triglav
- Žito
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 10. 06. 2013 Stran: 7
Skupščine
Delničarji letos očitno ne bodo ponovno pristali na nižje dividende kot leto prej. Samo 50 največjih analiziranih podjetij bo moralo letos izplačati med 240 in 300 milijoni evrov dividend, medtem ko so vse slovenske delniške družbe lani izplačale za zgolj 437 milijonov evrov dividend.
Upravam največjih slovenskih družb bo, kot kaže, letos uspelo zadržati dosti manjši delež ustvarjenih dobičkov kot v preteklih letih. Če so se lastniki delniških družb še lani »zadovoljili« z vsega 437 milijoni evrov dividend, so se letos njihovi apetiti precej povečali, kar se odraža tudi v povečanem številu zahtev za izplačilo višjih dividend.
Mali delničarji so v preteklosti že večkrat zahtevali višje dividende, vendar jih je v nemalo primerih preglasovala država, ki pa je letos očitno spremenila svoj pogled na dividendno politiko. Tako je Slovenska odškodninska družba (Sod) letos že predlagala oziroma dosegla izplačilo višjih dividend v Petrolu, Termah Olimia, Salusu in Aerodromu Ljubljana, prvič pa je moral na zahtevo države vmesne dividende izplačati tudi Telekom Slovenije. Višje dividende od prvotno predlaganih bodo morali letos izplačati v Cinkarni Celje, Tovarni olja Gea in Prvi Group, zahtevo za izplačilo višjih dividend pa je pričakovati tudi na skupščinah Krke, Zavarovalnice Triglav, Telekoma Slovenije, Žita, Letrike in nekaterih preostalih večjih podjetij.
19. skupščina družbe Žito, d.d.
Od 22.05. do 05.06.2013 poteka zbiranje pooblastil za 19. redno skupščino družbe Žito, d.d., ki bo potekala 10.06.2013 ob 12.00 uri, v Hotelu Mons Ljubljana.
Za tisk pooblastila kliknite tukaj. Odprla se vam bo datoteka v novem oknu, katero si lahko natisnete in jo nato izpolnete, ter pošljete na naš naslov (Društvo MDS, Dalmatinova ulica 10, 1000 Ljubljana).
Za vse informacije smo vam dosegljivi na zgoraj navedenih kontaktih. Za več informacij o družbi Žito pa kliknite tukaj.
Žito
Na valu prevzemnih pričakovanj
Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 11. 05. 2013 Stran: 8
Četudi je rast osrednjega indeksa Ljubljanske borze (SBI TOP) v tem tednu nekoliko popustila in je indeks z ravni 650 zdrsnil na 625 indeksnih točk, je tečaj nekaterih delnic po četrtkovi objavi vlade o nameravani prodaji 15 podjetij, kjer ima država (nejposredno lastniške deleže, včeraj precej porasel. Država naj bi se namreč v popolnosti lastniško umaknila tudi iz sedmih borznih podjetij - Aerodroma Ljubljana, Cinkarne Celje, Heliosa, Nove KBM, Telekoma Slovenije, Uniorja in Žita. Delnici ljubljanskega Aerodroma in Cinkarne sta včeraj pridobili celo več kot deset odstotkov, domžalskega Heliosa dobrih osem odstotkov. A prava zvezda je bila delnica Telekoma Slovenije. Njen tečaj je včeraj z ravni 97 evrov odskočil na 104 evre ali za več kot sedem odstotkov, ob tem pa so borzniki s to delnico opravili za 1,2 milijona evrov prometa ali krepko več kot z vsemi drugimi vrednostnimi papirji skupaj. Ugiba se, da bi lahko prevzemna cena za delnico Telekoma Slovenije segla vse do 160 evrov, kar kupcem te delnice pušča precej prostora za nadaljnjo rast tečaja.
Prevzemne špekulacije ogrele Mercator
Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 04. 05. 2013 Stran: 8
SBI TOP, osrednji indeks Ljubljanske borze, je v skrajšanem borznem tednu, ko se je trgovalo zgolj tri dni, pridobil še štiri odstotke vrednosti in teden končal pri 649 indeksnih točkah. V zadnjem mesecu dni je SBI TOP pridobil okrog 12 odstotkov vrednosti in je trenutno najvišje po februarju letos. Delnica novomeške Krke, ki ima v lasti že 6,74 odstotka lastnih delnic, je bila včeraj po skoraj dveh mesecih vnovič vredna več kot 50 evrov. Po pričakovanjih so bile v ospredju spet delnice Zavarovalnice Triglav, Telekoma Slovenije in Petrola, katerim se je tokrat pridružila še delnica Mercatorja. V hrvaškem Agrokorju so namreč nedavno objavili, da bodo do 15. maja podali zavezujočo ponudbo za večinski delež v Mercatorju - špekulira se, da bi lahko ponudba po lanskih 221 evrih tokrat segla do 150 evrov. Včeraj se je vrednost Mercatorjeve delnice na Ljubljanski borzi okrepila za poldrugi odstotek na 115 evrov.
Na visokih, vse bolj potencialno prevzemnih, nivojih se zadržujejo tudi delnice Telekoma Slovenije (97 evrov), Zavarovalnice Triglav (21 evrov), Petrola (235 evrov), ki so tudi družbe v pomembni državni lasti in najvišje na seznamu morebitnih prodaj, istočasno pa te družbe svojim delničarjem izplačujejo visoke, štiri- in večodstotne dividende. Vse več je borznih družb, ki želijo svoje delničarje razveseliti z izplačilom relativno visokih dividend glede na aktualne precej nizke tečaje večine slovenskih borznih podjetij, s tem pa tudi spodbuditi investitorje k nakupom teh delnic in k samim dvigom tečajev. Med izplačevalce dividend se vrača celjski Cetis (dva evra predlagane dividende), slovenskobistriška Gea bi tudi letos izplačala 0,25 evra dividende, ljubljanski Salus, ki bi pri tečaju 195 evrov izplačal 30 evrov bruto dividende, pa je nasploh že vrsto let slovenski dividendni rekorder. Nekoliko znižali bi letos izplačilo dividende v Žitu, kjer delničarjem v izplačilo predlagajo en evro bruto dividende oziroma 352.746 evrov ali 47 odstotkov lani doseženega dobička. Pričakovati je tudi kakšne nasprotne predloge glede delitev višjih dividend, prav tako je društvo VZMD predlagalo 6,5 evra bruto dividende v celjski Cinkarni, kjer dividend sploh niso nameravali izplačati.
Triglav z nižjo oceno in tečajem
Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 16. 02. 2013 Stran: 8
Triglav z nižjo oceno in tečajem Iztekajoči se borzni teden investitorjem ne bo ostal v najlepšem spominu, saj je osrednji indeks Ljubljanske borze (SBI TOP) pri 642 indeksnih točkah končal slaba dva odstotka nižje, kot ga je pričel. Z ravni 1,40 na 1,37 evra za delnico se je spustila delnica Nove KBM, četudi tuji investitorji še povečujejo lastništvo v drugi največji slovenski banki (trenutno imajo 20,23 odstotka vseh delnic). Delnica novomeške Krke pa je bila po mesecu dni med včerajšnjim trgovanjem spet vredna manj kot 53 evrov.
Damijan Toplak
Vrednost delnice Gorenja se je s 4,30 znižala na 4,26 evra za delnico, so pa iz velenjskega podjetja sporočili, da so v srbskem Valjevu pričeli redno proizvodnjo v novi tovarni hladilno-zamrzovalnih aparatov. Po letu 2006 je to v Valjevu že drugi Gorenjev tovrstni obrat, investicija vanj je veljala 21 milijonov evrov, v obeh skupaj pa bo Gorenje letos proizvedlo domala 800 tisoč aparatov. Po novem bo Gorenje imelo le še tri proizvodne lokacije - v Sloveniji, na Češkem in v Srbiji.
Po napeti četrtkovi skupščini delničarjev Zavarovalnice Triglav, kjer je državni Zpiz kot največji delničar kljub domnevnim kršitvam prevzemne zakonodaje le smel glasovati in mali delničarji v nasprotju z napovedmi pri izbiri novih nadzornikov niso imeli besede, je nadzorni svet v stari sestavi obravnaval še načrt poslovanja največje zavarovalnice v letošnjem letu. Tako naj bi na ravni skupine Triglav dosegel 941,1 milijona evrov kosmate zavarovalne premije in 55,2 milijona evrov čistega dobička, kar je precej podobno, kot naj bi bili doseženi rezultati v lanskem letu. Je pa skupini Triglav bonitetna agencija S&P zaradi padca bonitetne ocene Slovenije prav tako znižala dolgoročno bonitetno oceno za eno stopnjo, z A- na BBB+, a je agencija oceni zavarovalnice vseeno podelila pozitivno srednjeročno napoved in možnost zvišanja ocene, če bo še naprej poslovala s trdnim kapitalskim položajem in stabilnimi rezultati poslovanja. Delnica Triglava se je z ravni 17 evrov spustila evro nižje.
Dedinja Gorenjke razočarana nad Žitom
Medij: Dnevnik Avtorji: Knez Primož Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Slovenija Datum: 21. 01. 2013 Stran: 13
Čokoladna nesoglasja
Biserka Mertelj je ena od dedinj leske tovarne čokolade Gorenjka, ki je sicer del podjetja Žito. Njen ded Adolf Zavrtanikje tovarno v Lescah ustanovil leta 1922, zato so v Žitu lani poskrbeli za reklamno akcijo ob 90-letnici Gorenjke. Sprva so k sodelovanju želeli privabiti tudi dediče Zavrtanika, pa so na vse skupaj hitro "pozabili".
Radovljica. Znamenito čokolado Gorenjka je prvi začel izdelovati Adolf Zavrtanik, ki je leta 1922 v Lescah ustanovil tovarno čokolade. Po drugi svetovni vojni je oblast tovarno nacionalizirala, Zavrtanika ter njegovi dve hčeri pa prisilila, da so v tovarni ostali, saj navsezadnje nihče drug ni znal narediti dobre čokolade.
Devetdeset let po ustanovitvi Tovarne čokolade Zavrtanik so v Žitu, katerega del je leska Gorenjka danes, poskrbeli za široko zastavljeno marketinško akcijo, na katero so sprva povabili tudi dedinjo Gorenjke, Zavrtanikovo vnukinjo Biserko Mertelj. »Spominjam se, da sem mami v tovarni pomagala, v Lescah pa so nas tako ali tako vsi poznali kot čokoladarjeve. Po denacionalizaciji smo postali delničarji Žita Gorenjke, z nadaljnjo privatizacijo Žita pa nas je le-ta kot male delničarje iztisnil iz podjetja. Z Gorenjko pa sem bila v stiku še leta 1997, ko sem ob 75-letnici za zbornik prispevala kar nekaj družinskih fotografij. Originalov nisem nikoli več videla, saj so celo sami priznali, da so jih verjetno izgubili,« je povedala Biserka Mertelj.