Žito

Rast prodaje Skupine Žito v tujini 21-odstotna

Medij: In Store Avtorji: Unknown Teme: Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 29. 09. 2014 Stran: 10

Nadzorni svet Skupine Žito je na avgustovski seji obravnaval poslovno poročilo Skupine Žito in družbe Žito, d. d., za obdobje januar-junij 2014. Skupina Žito je prodala za 53,7 milijona EUR, družba Žito, d. d., pa za 49,7 milijona evrov izdelkov in storitev. Čisti dobiček Skupine Žito je znašal 603.000 evrov, družba Žito, d. d., pa je v prvi polovici leta ustvarila čisti dobiček v višini 199.000 evrov. Ob koncu obravnavanega obdobja je bilo v Skupini Žito 1.134 zaposlenih, finančni dolg Skupine Žito in družbe Žito pa se je znižal za 40 %. Na seji so člani izvolili tudi novega predsednika nadzornega sveta družbe. To je postal Milan Kneževič. Ker se je dosedanjemu predsedniku nadzornega sveta Tomiju Rumpfii mandat iztekel konec julija, so delničarji na zadnji skupščini izvolili nadomestnega člana Rajka Stankoviča. Namestnica predsednika nadzornega sveta Žita ostaja dr. Maja Makovec Brenčič.

Zaključek prevzema Letrike

Medij: Dnevnik Avtorji: Bolarič Marko Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 25. 09. 2014 Stran: 28

Zgodovina Letrike se prične leta 1960 s takratnim imenom Iskra Avtoelektrika, kije izdelovala avtoelektrične dele. Podjetje seje leta 2012 preimenovalo v Letriko in kupcem po svetu ponuja proizvode na področju alternatorjev in zaganjalnikov. Skupina Letrika zaposluje več kot 2600 ljudi.

Po boju za prevlado z idrijskim Kolektorjem je nemški proizvajalec avtomobilskih delov Mahle kupil deleže od prodajnega konzorcija, ki so ga sestavljali SDH, Modra zavarovalnica, NLB, DUTB, Triglav Skladi in Alpen Invest. Kasneje je odkupil še delež, ki gaje imel prevzemni rival Kolektor. Tako ima Mahle v lasti že 85-odstotni delež Letrike. S ponudbo za prevzem cilja še na preostalih 15 odstotkov, kijih imajo v lasti mali delničarji. Prevzemna cena znaša 67,1 evra za delnico Letrike, ponudba pa je veljavna do 22. oktobra. Tako se končuje še en prevzem po letošnjem prevzemu Heliosa in Mercatorja.

Ustaviti privatizacijo Aerodroma

Medij: Delavska enotnost Avtorji: M. B. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 05. 09. 2014 Stran: 7

Privatizacija bo Slovenijo postavila na obrobje gospodarskih tokov, znižala življenjsko raven in njene prebivalce dodatno osiromašila. Združena levica (ZL) je s sindikatoma prejšnji petek na novinarski konferenci pred sedežem Slovenskega državnega holdinga (SDH) ponovila svoje nasprotovanje prodaji Aerodroma Ljubljana in privatizaciji državnega lastništva nasploh. Prodajo letališča bi morali ustaviti, opraviti temeljito razpravo o privatizaciji v državnem zboru in spraviti SDH pod državljanski nadzor, menijo. Medtem je v javnost prišla novica, da je privatizacija Telekoma vsaj začasno ustavljena.


Privatizacija spreminja prodana podjetja v podružnice, slovensko gospodarstvo in družbo pa v periferno, bolj revno, z manj razvoja in možnosti. Tudi nastajajoča vlada načrtuje nove valove privatizacije, kar bo kmalu pripeljalo do tega, da bodo kakovost življenja, indeks človeškega razvoja in civilizacijska razvitost padli (kakovost življenja v Sloveniji je namreč še vedno višja od tiste, ki jo kaže BDP).

Sedanji privatizacijski val (gre za 15 podjetij, ki jih je za prodajo določila odhajajoča vlada in potrdil prejšnji državni zbor; Helios in Fotono s tega seznama so že prodali, med njimi pa je tudi Aerodrom Ljubljana), temelji na šibkih podlagah, pa tudi na lažeh. Iz medkriznih gibanj števila potnikov so sklepali, da je treba letališče prodati, hkrati pa so lažno prikazali, da letališče ne more samo financirati svoje rasti in razvoja (ob tem se je vlada odpovedala svojemu lastniškemu vplivu v skupščini podjetja in dopustila, da so si mali delničarji izplačili za več deset milijonov evrov dividend, sredstva, ki jih je letališče za razvojne namene nabiralo leta).

Žito: dobiček in novi nadzornik

Medij: Delo Avtorji: M. Š. Teme: Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 29. 08. 2014 Stran: 10

Rezultati Dobiček in manjši dolgovi

Ljubljana - Skupina Žito je v prvi polovici leta prodala za 53,7 milijona evrov, matična družba Žito pa za 49,7 milijona evrov izdelkov in storitev. Čisti dobiček skupine je znašal 603.000 evrov, družba Žito pa je v prvih šestih mesecih ustvarila 199.000 evrov čistega dobička. Finančni dolg Skupine Žito in družbe Žito se je znižal za 40 odstotkov.

Novi predsednik nadzornega sveta je postal Milan Kneževič, potem ko se je dosedanjemu predsedniku Tomiju Rumpfu mandat iztekel in so delničarji na zadnji skupščini izvolili nadomestnega člana NS Rajka Stankoviča. »Z rezultati smo zadovoljni, saj smo na večini izvoznih trgov v prvem polletju imeli kar 21-odstotno rast prodaje. Uspešno je končanih kar nekaj naložb, za katere smo namenili 1,3 milijona evrov,« je dejal predsednik uprave Janez Bojc.

Državno premoženje prepuščeno stihiji

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja,Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 06. 08. 2014 Stran: 1 in 7

Manj kot s privatizacijo se SDH mudi z zagotavljanjem nadzora v družbah, ki sodijo pod njihovo upravljanje. Abanka Vipa je v stoodstotni lasti države že od decembra lani, a svojih nadzornikov SDH v banko še ni imenovala

Medtem ko privatizacija po enomesečni zamrznitvi ponovno poteka v polnem zamahu, odgovora na vprašanje, katere naložbe so za državo strateškega pomena, še vedno ni.


Brez vizije ali strategije, zgolj s kratkoročnimi ukrepi ter cilji. Tako je trenutno videti upravljanje državnih naložb, in sicer tako tistih, namenjenih prodaji, kot tudi tistih, ki naj bi bile za državo strateškega pomena.

Strategija upravljanja državnih naložb je tri mesece po uveljavitvi zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki je vsaj na papirju na enem mestu združil upravljanje državnega premoženja, še vedno neusklajena in v povojih. Še vedno ni pripravljena končna razdelitev državnih naložb na strateške, v katerih bi država ohranila najmanj 50 odstotkov plus eno delnico, pomembne, v katerih bi imela najmanj 25-odstotni delež, in portfeljske, s katerimi bi lahko SDH prosto razpolagal in jih morebiti tudi prodal. Ministrstvo za finance je osnutek strategije, ki bi odgovorila tudi na vprašanje, kakšne cilje mora SDH zasledovati pri upravljanju državnega premoženja, političnim strankam poslalo v usklajevanje že pred meseci. A vladi strategije še vedno ni uspelo poslati v državni zbor, saj se politikom doslej ni uspelo zedinili niti o tem, kdo bo nadziral SDH, kaj šele o pomembnejših vprašanjih in dilemah. Dejstvo pa je, da bo po sprejemu strategije politika vpliv na odločitve pri upravljanju državnega premoženja izgubila.

Stanković nov nadzornik Žita

Medij: Dnevnik Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 21. 06. 2014 Stran: 8

Delničarji Žita so na včerajšnji skupščini po nasprotnem predlogu Slovenskega državnega holdinga izglasovali dividendo v višini 7,70 evra bruto za delnico (uprava in nadzorni svet sta predlagala 3,4 evra bruto dividende za delnico). Za novega člana nadzornega sveta so ob tem imenovali predsednika društva Mali delničarji Slovenije Rajka Stankoviča.

V Žitu višja dividenda

Medij: Večer Avtorji: G. R. Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 21. 06. 2014 Stran: 6

Delničarji Žita so na skupščini po nasprotnem predlogu Slovenskega državnega holdinga (SDH) potrdili dividendo v skupni višini 7,70 evra bruto na delnico, medtem ko sta uprava in nadzorni svet predlagala 3,40 evra oziroma 44 odstotkov bilančnega dobička leta 2013. Za novega člana nadzornega sveta so delničarji namesto Tomija Rumpfa potrdili Rajka Stankoviča, predsednika društva Mali delničarji Slovenije (MDS). V teku je tudi prodajni postopek, v katerem je združen 50,70-odstotni paket delnic, zato je toliko bolj pomembno, da imajo mali delničarji svojega predstavnika v nadzornem svetu, so ocenili v društvu MDS.

Triglav bo dividendno razdelil skoraj 40 milijonov

Medij: Delo Avtorji: Čeh Silva Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 11. 06. 2014 Stran: 9

Skupščina Triglava Delničarji potrdili delitev dividende in podelili razrešnico upravi Andreja Slaparja in NS, ki ga vodi Matej Runjak

Ljubljana - Delničarji Zavarovalnice Triglav so potrdili Žitov predlog za 1,70 evra bruto dividende na delnico, kar pomeni, da bo Triglav letos izplačal 38 milijonov evrov za dividende. Uprava in NS sta brez težav dobila razrešnico, a tudi nekaj konkretnih vprašanj.


Uprava in nadzorni svet sta v sklicu skupščine predlagala 1,10 evra bruto dividende na delnico, kar bi pomenilo, da bi Triglav za dividende razdelil 25 milijonov evrov. Vseslovensko druženje malih delničarjev (VZMD) je z nasprotnim predlogom pričakovalo 2,50 evra na delnico ali razdelitev skoraj 57 milijonov evrov. Na skupščini delničarjev je bil podan tudi predlog delničarja Aleša Musarja, da bi za dividende razdelili le 0,13 evra na delnico ali skupaj 2,5 milijona evrov od dobrih 77 milijonov evrov bilančnega dobička. Na koncu je zmagal predlog Žita, ki se je na sami skupščini zavzelo za dividendo 1,70 evrov bruto, kar skupaj navrže 38,6 milijona evrov.

Matej Runjak, predsednik nadzornega sveta, sicer član uprave Soda, je po skupščini dejal, da Sod podpira razumno delitev dividend in v teh okvirih se očitno giblje tudi na skupščini izglasovan predlog Žita. Ker se je Aleš Musar zavzel, da bi moral tudi NS na skupščini predstaviti svoje poročilo in da bi o razrešnici članov NS glasovali posamično, je pričakoval, da se bo na njegove predloge odzval predsednik NS Triglava Runjak, vendar tega ni storil ne Runjak ne poimensko »izzvani« Rajko Stankovič.

Manjša izpostavljenost do večjih družb

Ikea v nakup zemljišča Triglava?

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 11. 06. 2014 Stran: 6

V ljubljanskem BTC-ju naj bi švedski pohištveni velikan še letos kupil zemljišče v lasti Zavarovalnice Triglav, kjer so se delničarji včeraj odločili o delitvi 38,7 milijona evrov dividend

V vsega eni uri je bila končana včerajšnja skupščina delničarjev Zavarovalnice Triglav, ki se je je udeležilo zgolj 17,34 odstotka kapitala. Namreč nekateri z državo povezani lastniki (Zpiz, Sod, Hit, Telekom Slovenije, Nova KBM, DSU) znova niso imeli glasovalnih pravic. Še največ razburjenja je prineslo glasovanje o višini letošnje dividende, ker ni dobil večinske podpore ne predlog uprave in nadzornega sveta o 1,10 evra bruto dividende na posamezno delnico, kakor ne malega delničarja Aleša Musarja, sicer moža v javnosti bolj znane Nataše Pire Musar, o 0,13 evra dividende, medtem ko se o predlogu Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) in zajetni dividendi 2,5 evra bruto na delnico sploh ni glasovalo. Predtem je namreč 92,75-odstotno podporo na skupščini prisotnih delničarjev z glasovalno pravico prejel predlog Žita o dividendi 1,7 evra bruto na posamezno delnico dividende oziroma v skupnem znesku 38,7 milijona evrov. Več kot 24 milijonov evrov bosta kot največja delničarja prejela državna Zpiz in Sod.

Žito

Datum skupščine: 
20.06.2014 - 12:00
Naslov: 
v Hotelu Mons, Pot za Brdom 4, 1000 Ljubljana.
Status: 
arhivirana
Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.