Zbiranje pooblastil - Aerodrom Ljubljana, Abanka, NLB, Žito
Banka Celje, Cinkarna Celje, Zavarovalnica Triglav - TUKAJ
Žito
Žito bo preučilo tarče v tujini
Medij: Dnevnik Avtorji: Morozov Sebastjan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 28. 06. 2010 Stran: 22
pogovor Toni Balažič predsednik uprave Žita
Ljubljana - Po dobrem mesecu dni, odkar je Toni Balažič zasedel mesto predsednika uprave Žita, vodenja družbe svojega predhodnika neposredno ne komentira. Iz Balažičevih izjav pa je mogoče posredno razbrati nekatere vprašljive poteze bivšega vodstva Žita, zaradi katerih je Žito v slabšem položaju na trgu, kot bi lahko bilo.
Zakaj ste se odločili, da zapustite Skupino Pivovarna Laško? Ste morda spoznali, da se vam v Fructalu računi ne bodo izšli?
Ko sem v letu 2007 prišel na čelo Fructala, je bil moj osnovni cilj sanacija družbe. V tistem času je imel Fructal veliko izgubo iz leta 2006, tržni delež se je zmanjševal. Verjel sem, da je Fructal ena tistih slovenskih blagovnih znamk, ki lahko več kot preživi. In to smo z ekipo v treh letih dokazali. Ob mojem prihodu je bila EBITDA- marža (razmerje med dobičkom pred obrestmi, davki in amortizacijo ter prihodki iz poslovanja, op. p.) pod tremi odstotki, ko sem iz Fructala odšel, pa blizu enajstih odstotkov. Izboljšali smo tudi položaj podjetja na trgu, saj nam je uspelo pomembno povečati tržne deleže. Osnovni cilj, zaradi katerega sem se pridružil Fructalu, pa je tudi dosežen.
Fructal sem zapustil, ker sem človek izzivov. Žito ima sicer tradicijo in soliden tržni položaj. Po drugi strani se s kompleksnostjo proizvodnega in izdelčnega asortimana srečuje z vrsto izzivov. Na razpis sem se prijavil na povabilo kadrovske agencije Hill International.
Pri imenovanju novega predsednika uprave Žita seje v zakulisju odvijala ostra bitka. Predvsem je na razne načine lobiral Iztok Bricl, ki je do vašega prihoda vodil Žito. Da so bile v ozadju raznovrstne spletke, je razvidno tudi iz nepreklicne odstopne izjave nadzornika Marka Notarja. Zakaj vam niso podelili mandata za sestavo uprave?
V Žitu štirikrat višja dividenda?
Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 09. 06. 2010 Stran: 9
Prehrambna podjetja letos z manj prihodkov, a z več dobička
Društvo malih delničarjev MDS (Mali delničarji - Skupaj smo močnejši) je z nasprotnim predlogom glede višjih dividend in s svojim kandidatom za nadzorni svet poskrbelo, da bo skupščina delničarjev Žita 1. julija še bolj zanimiva, kot bi bila sicer. Od skoraj 25 milijonov evrov bilančnega dobička ob koncu lanskega leta bi vodstvo in nadzorni svet med delničarje Žita razdelila 1,08 milijona evrov ali 3,05 evra bruto na delnico. MDS pa predlaga kar 12 evrov bruto dividende na delnico ali skupaj 4,23 milijona evrov. Namesto 26. oktobra bi si v MDS želeli izplačilo dividend do 1. avgusta. Rajko Stankovič, predsednik MDS, ob tem izpostavlja, da bi bilo na ta način med delničarje razdeljenih le blizu 17 odstotkov bilančnega dobička ter da bi se na ta način povečalo zanimanje za delnico, ki trenutno kotira pri dobrih 85 evrih. Ob morebitnem izplačilu 12 evrov na delnico bi to za delničarje pomenilo kar 14-odstotni dividendni donos, a investitorji na borzi očitno ocenjujejo, da MDS s svojim predlogom ne bo uspelo prepričati večine delničarjev.
V sklicu skupščine delničarjev Žita je tudi predvideno, da bi dr. Marka Notarja, ki je 17. marca letos ob nestrinjanju s postopkom imenovanja nove uprave podal odstopno izjavo, kot nadzornik za naslednja štiri leta nasledil Tomi Rumpf (direktor Kobilarne Lipica), medtem ko v MDS predlagajo 41-letnega Ljubišo Stanojeviča, ki je po izobrazbi univerzitetni diplomirani inženir arhitekture. Delničarji se bodo tudi seznanili, da bo v nadzornem svetu Žita interese zaposlenih zastopala Suzana Šimenc. Sta pa državni Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba, ki sta 27,23-odstotni lastnici Žita, z nasprotnim predlogom predlagali tudi sprejetje določenih statutarnih sprememb, na podlagi katerih bi sejnine in morebitne druge prejemke nadzornikom na skupščini določali lastniki, torej delničarji.
Kot odgovor na krizo pripravljajo novo strategijo
ŽITO, Ljubljana
Skrivnostni finančni podporniki in donatorji "zaščitnikov" malih delničarjev
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 06. 04. 2010 Stran: 21
Ljubljana - Nadzorni sveti Mercatorja, Petrola, Istrabenza, Krke, Gorenja, Nove KBM, Vzajemne, Pivovarne Laško, Zavarovalnice Triglav, Luke Koper in Žita so le nekateri, v katere sta v zadnjih mesecih Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) Kristjana Verbiča in društvo Mali delničarji (MDS) Rajka Stankovića želela nastaviti svoje predstavnike.
Svoje predloge sta opravičevala s sklicevanjem na interese malih delničarjev, vendar le malokrat razkrila, koliko delničarjevje sploh podpiralo te zahteve in njune kandidate, kaj šele, kateri so ti delničarji. Vprašanje je, ali gre dejansko za interese malih delničarjev- naše raziskovanje namreč kaže, da se za interesi obeh združenj velikokrat skrivajo interesi različnih gospodarskih družb, ki želijo prek njiju uveljavljati predvsem svoje kapitalske interese.
Kdo financira »zaščitnika« malih delničarjev
Zato smo želeli od obeh »zaščitnikov« malih delničarjev izvedeti, kako in predvsem kdo financira njuno delovanje. Imen financerjev tako Verbič kot Stanković nista želela razkriti.
Odgovor Društva MDS poslan dne, 04. Marca 2010 ob 15.52 uri.
Kako VZMD ustvarja prihodke, ostaja skrbno varovana skrivnost, saj Verbič na naša vprašanja ni želel odgovoriti. Dejal nam je le: »Na vprašanja ne bomo odgovorili, ker VZMD ne želi sodelovati pri primerjavi z MDS, ker ni primerjave med neprimerljivimi.«
Premoženje MDS in VZMD
Nadzornike Žita razkuril njihov predsednik Janez Bojc
Medij: Dnevnik Avtorji: Morozov Sebastijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 19. 03. 2010 Stran: 22
Ljubljana - Največji lastniki Žita - KD Kapital, Sod, Kad in še nekateri - so včeraj izmenjali stališča glede prihodnjih naložbenih možnosti Žita. Hkrati so se seznanili s potekom sredine dramatične seje nadzornega sveta, na kateri je bil za novega predsednika uprave imenovan Anton Balažič, ki zdaj vodi Fructal, in z odstopom Marka Notarja z mesta člana nadzornega sveta.
Zakaj je Notar pravzaprav odstopil, pri njem včeraj nismo uspeli preveriti, ker je bil za komentar nedosegljiv. Po ocenah poznavalcev razmer pa ga je k odstopu prisililo kršenje oziroma izraba temeljnih mehanizmov korporativnega upravljanja. Iz istega razloga je sejo nadzornega sveta zapustil tudi nadzornik Luka Jurkovič, ki je pred tem predsednika nadzornega sveta Janeza Bojca dvakrat pozval, naj spoštuje sklepe kadrovske komisije Žita, ki je s pomočjo kadrovske agencije Hill International izbirala novega predsednika uprave Žita. Kot smo razkrili že včeraj, je bilo na kadrovski komisiji Žita dogovorjeno, da Balažič dobi mandat za sestavo uprave, v sredo pa je Boje na dnevni red uvrstil še točko, da se je hkrati z Balažičem glasovalo tudi o preostalih članih uprave. To so bili Sandi Svoljšak, Erik Zunič in Peter Rajačič, ki so že zdaj v upravi Žita.
Novi predsednik uprave Žita Anton Balažič
Ljubljana - Nadzorni svet družbe Žito je na sredini seji za novega predsednika uprave imenoval Antona Balažiča, dosedanjega predsednika uprave Fructala.Uprava je ob tem prejela odstopno izjavo člana nadzornega sveta Marka Notarja, s katero ta nepreklicno odstopa. Kljub odstopu Notarja iz nadzornega sveta družbe pa bo število članov v nadzornem svetu zadostno za sklepčnost, tako da bo nadzorni organ nemoteno izpolnjeval svoje nadzorne naloge, zagotavljajo v Žitu.
"Odpovejte sejo, počakajte delavce in male delničarje"
Medij: Žurnal24 Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Biznis Datum: 17. 03. 2010 Stran: 13
Kadrovanje. Mali delničarji MDS opozarjajo na menjavo uprave Žita, ki bi se danes lahko zgodila brez posvetovanja z njimi. Iztoka Bricla naj bi zamenjal Toni Balažič iz Fructala. Po njihovi oceni se mudi, ker bo delavski svet jutri imenoval nova člana nadzornega sveta. Opozarjajo tudi, da je Balažič na zahtevo Šrota dajal nezavarovana posojila.
ŽITO - "Jamnikov tovarišijski način kadrovanja"
Iztok Bricl: "Rezultati so dobri, tudi nove programe iz Droge Kolinske smo pripeljali, naredili popolno stroškovno realizacijo."SBI20 včeraj nekaj časa tudi pod 4000 točkami
Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 25. 02. 2010 Stran: 11
Po dobrih sedmih mesecih je včeraj SBI 20 za krajši čas znova zdrsnil pod psihološko mejo 4000 indeksnih točk. Bo konec leta omenjeni indeks res 20 odstotkov višje?
Med včerajšnjim trgovanjem je bil borzni indeks SBI 20 krajši čas vreden celo manj kot 4000 indeksnih točk in s tem na najnižji ravni letos. Pravzaprav se je spustil pod omenjeno psihološko mejo prvič po 13. juliju lani. Do konca trgovanja se je borzno vzdušje včeraj popravilo in SBI 20 se je dvignil na 4023 točk. O razlogih za večmesečno pesimistično vzdušje na Ljubljanski borzi smo povprašali Aleša Škerlaka, direktorja kapitalskih trgov v Publikumu. Mimogrede, predvidoma s 15. marcem naj bi začela poslovati Alta Skupina (vanjo se bodo združile družbe Medvešek Pušnik, Poteza in Publikum), kjer bo borzne storitve opravljala družba Alta investicijske storitve, z "združenimi" vzajemnimi skladi pa Alta, družba za upravljanje.
Pesimisti vnovič prišli na svoj račun
Medij: Finance Avtorji: Kačič Matej Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze in denar
Datum: 23. 02. 2010 Stran: 12
Padec kljub vsemu ni bil hud, indeks SBI 20 je spodnesel za 0,07 odstotka, SBI TOP pa za 0,28. Vse delnice se niso pocenile, promet pa tudi tokrat ni bil na zavidljivi ravni. Skupno je lastnika zamenjalo za 1,27 milijona evrov papirjev, na vrhu sta bila Krka [KRKG 64,90 -0,73%] in Petrol [PETG 313,90 +0,26%], ki sta prispevala 488 oziroma 254 tisočakov.