Žito

Skupina Žito v prvem četrtletju z dobičkom, raste tudi prodaja

Medij: In Store Avtorji: Unknown Teme: Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 29. 05. 2015 Stran: 14

Nadzorni svet Skupine Žito je na seji sredi maja obravnaval poslovno poročilo Skupine Žito in družbe Žito, d. d., za obdobje od januarja do marca 201 5. Skupina je v tem obdobju prodala za 28,0 milijona evrov oziroma od primerljive lanske za 3,0 % več. Rezultat iz poslovanja Skupine Žito je dobiček v višini 577 tisoč evrov, kar je za 8,1 % več kot v enakem obdobju lanskega leta, čisti dobiček Skupine pa je znašal 489 tisoč evrov.

Družba Žito, d. d., je v prvih treh mesecih letošnjega leta prodala za 26,4 milijona evrov izdelkov in storitev. Prihodki od prodaje v Žito, d. d., so višji za 5,6 % od primerljivih lanskih. Dobiček iz poslovanja družbe Žito, d. d., je znašal 480.000 evrov, kar je za 10,4 % več kot v enakem lanskem obdobju, medtem ko je znašal čisti dobiček 401 .000 evrov. Ob koncu obravnavanega obdobja je bilo v Skupini Žito 1.159 zaposlenih. "Dokazujemo, da postajamo pomemben regionalni igralec na prehramlrnem trgu in to pozicijo nameravamo v prihodnje nadgrajevati in krepiti," je četrtletne rezultate poslovanja komentiral predsednik uprave Skupine Žito Janez Bojc.

Država otežuje dokapitalizacijo Perutnine Ptuj

Medij: Dnevnik Avtorji: Morozov Sebastjan,Rankov Suazana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 27. 05. 2015 Stran: 7

PODJETJA

Z uvrstitvijo Perutnine Ptuj na seznam pomembnih naložb je vlada ogrozila postopek dokapitalizacije, ki so jo kot pogoj za reprogram posojil zahtevale banke upnice. Kapitalska družba je tako že ustavila aktivnosti za oblikovanje konzorcija lastnikov, ki so želeli s skupnim nastopom zagotoviti uspešno dokapitalizacijo.


Za tokratne zaplete v iskanju strateškega partnerja za Perutnino Ptuj, ki se giblje po robu kapitalske ustreznosti, je odgovorna vlada. V predlogu odloka o strategiji upravljanja kapitalskih naložb je namreč Perutnino Ptuj nepričakovano opredelila kot pomembno naložbo, čeprav država obvladuje samo desetino delnic. Kapitalska družba, ki je bila pobudnica skupnega nastopa lastnikov ptujske družbe, je zato že prekinila vse aktivnosti za oblikovanje konzorcija, katerega namen je bil zagotoviti uspešno dokapitalizacijo in doseči čim višjo prodajno ceno za delnico.

Politika popravlja vtis zaradi prodaje Mercatorja

Hrvati bi hrano, Nemci letališče

Medij: Večer Avtorji: Stojan Jure Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 23. 04. 2015 Stran: 4

Strah pred strategijo tujih kupcev ali groza pred lastno odsotnostjo strategije? Slovenska privatizacija razkriva lastne napake iz preteklosti

Medtem ko se tempo slovenske privatizacije povečuje, je vedno več ljudi zaskrbljenih glede nacionalnosti kupcev. Ne da je v porastu ekonomski nacionalizem - danes velja že kot splošno sprejeto, da je v Sloveniji ta trenutek domačega kapitala premalo in da zato vsaka prodaja najverjetneje pomeni prodajo tujcu. Kar mnoge skrbi, so vzorci, ki so se začeli kazati v dosedanjih prodajah.

Tujci imajo sektorske interese

Kupci slovenskih podjetij niso naključni, pač pa se zdi, da se investitorji posamezne države zanimajo za točno določene sektorje slovenskega gospodarstva. Hrvaški kapital je navdušen nad slovensko prehrambno industrijo. In to od predelovalcev hrane (Podravka je ta teden kupila Žito, Atiantic grupa pa že 2010. Drogo Kolinsko) vse tja do trgovskih polic (Agrokor je lani prevzel Mercator). Mnogim je odleglo vsaj pri misli, da je Fructal od 2011. v srbski lasti, Radenska pa od lani v češki. Pa da je seveda veliki prevzemnik pivovarn Laško in Union po narodnosti nizozemski, Heineken.

Ob prodaji Žita poziva k ustavitvi privatizacije

Medij: Svet24 Avtorji: Unknown Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 23. 04. 2015 Stran: 4

Potem ko je Žito, eno od podjetij na seznamu za privatizacijo, v torek dobilo novega lastnika, je predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič včeraj na poslance naslovil poziv k takojšnji ustavitvi privatizacije. Kot je zapisal v pozivu, naj poslanci »pred kakršnimikoli nadaljnjimi postopki končno« opravijo tri temeljne naloge: sprejmejo klasifikacijo državnih naložb, za vsako podjetje v državni lasti, ki se namerava prodati, predhodno opravijo temeljito vsebinsko analizo, ki bo zajela prav vse morebitne negativne scenarije prodaje, ter nemudoma sprejmejo ustrezne spremembe zakona o prevzemih.

Kaj storiti z delnicami Žita?

Medij: Finance Avtorji: Ugovšek Jure Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 22. 04. 2015 Stran: 2

Žito ima 9.954 delničarjev, ki se bodo v bližnji prihodnosti odločali o sprejetju prevzemne ponudbe hrvaške Podravke. Vztrajanje v lastniški sestavi Žita ne bi bilo smiselno, saj rasti delnic nad prevzemno ceno (Podravka ponuja 180,10 evra za delnico) ne gre pričakovati, najverjetnejši pa se zdi nakup nad 90 odstotkov vseh delnic, iztis preostalih in umik iz borznega trgovanja. A do prevzema se bo z delnicami še trgovalo, kar ustvarja priložnost za špekulante, ki iščejo nekajodstotni donos in imajo čas čakati na denar iz Hrvaške.


V minulem letu in pol je bila delnica Žita med najdonosnejšimi na ljubljanski borzi. Oktobra 2013 je bila vredna še 54 evrov, medtem ko bo zdaj, kot kaže, prevzeta po 230 odstotkov višji ceni. Vsi, ki so Žito kupovali po poku delniškega balona v letih 2007 in 2008, bodo s sodelovanjem v prevzemu zasluzili. Se zdaleč pa to ne velja za tiste, ki so delnice kupovali avgusta 2007 pri vrednostih, ki so segale vse do 415 evrov. Zadnji posel z delnicami Žita je bil sklenjen v ponedeljek (včeraj trgovanja, da bi zagotovili enakomerno obveščenost vlagateljev, ni bilo) po 170 evrov.

Za Žito več zavezujočih ponudb

Medij: Delo Avtor: Nejc Gole Tema: Žito Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03.02.2015

Državni in drugi prodajalci prodajajo večinski delež v slovenskem pekarskem podjetju.

Slovenski državni holding je v imenu konzorcija prodajalcev Žita prejel več zavezujočih ponudb za nakup 51,55-odstotnega deleža v pekarskem podjetju.

»Vsebina ponudb je poslovna skrivnost in jih konzorcij prodajalcev ne more komentirati, saj bi lahko kakršnokoli razkrivanje podatkov v tej fazi prodajnega procesa negativno vplivalo na uspešnost prodajnega postopka,« so pojasnili v SDH in dodali, da se prodajni postopek nadaljuje v skladu s sprejeto časovnico.

Konzorcij prodajalec sestavljajo SDH, Modra zavarovalnica, KD Kapital, KD Skladi, Adriatic Slovenica in NLB Skladi.

Vzpon in padec Valantovega NFD Holdinga

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 06. 01. 2015 Stran: 17

NFD Holding je pok borznega balona na Ljubljanski borzi pričakal praktično brez dolgov in na vrhuncu svoje moči. Dobrih sedem let kasneje je zaradi napačnih odločitev nekdanjega vodstva družba bankrotirala.

Okrožno sodišče v Ljubljani je včeraj zapečatilo usodo NFD Holdinga. Ker se temu z upniki ni uspelo pravočasno dogovoriti o pogojih finančnega prestrukturiranja, je sodišče ustavilo postopek prisilne poravnave in začelo stečaj. Po neuradnih informacijah se s sanacijo ni strinjala Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je nasprotovala podaljšanju ročnosti posojil in pretvorbi dela terjatev v kapital.

NFD Holding je v stečaju za seboj pustil za okoli 65 milijonov evrov neporavnanih dolgov. Od tega nekaj več kot 30 milijonov evrov dolguje Savi in Gorenjski banki, s katerima je še pred nekaj leti sestavljal tako imenovano gorenjsko gospodarsko navezo. Z okoli 33 milijoni evrov terjatev je največja upnica bankrotiranega holdinga DUTB, na katero so posojila NFD Holdingu prenesle Nova KBM, Abanka Vipa in Probanka, v kratkem pa bo to storila tudi podržavljena Banka Celje.

Ostali so le hoteli

V stečajni masi je NFD Holdingu ostala le ena pomembnejša naložba, to je 66-odstotni delež Hotelov Bernardin. Ti so se že pred meseci z bankami dogovorili o podaljšanju ročnosti posojil do leta 2018, z nedavno prodajo hotelskega kompleksa Metropol pa se je neto finančni dolg portoroškega hotelirja zmanjšal za več kot polovico, na le še dobrih 20 milijonov evrov.

Slovenija: največji bo Telekom, za njim še cela vrsta

Medij: Manager Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 11. 12. 2014 Stran: 54

Leto 2015 bo brez dvoma v znamenju prodaje državnih deležev v podjetjih, saj prodaja 15 podjetij s prvega vladnega seznama za privatizacijo še ni končana, nekatere izjave premierja Mira Cerarja pa so že sprožile špekulacije, da se bo ta seznam še razširil. Na njem naj bi se po pričakovanjih znašli med drugim Pivovarna Laško, Pozavarovalnica Sava, Zavarovalnica Triglav, Gorenje, Petrol. nekateri ugibajo, ali bo na seznamu tudi slovenski paradni konj, farmacevtska družba Krka, v kateri imata Slovenski državni holding (SDH) in državna Kapitalska družba skoraj 27-odstotni delež.

Podjetja z državnega seznama

S prvega seznama 15 podjetij za privatizacijo so že prodani Aerodrom Ljubljana, izdelovalec laserskih naprav Fotonain kemijsko podjetje Helios. Največji je bil iztržek za Aerodrom, ki so ga država in državni skladi prodajali v konzorciju s še nekaj delničarji. Za 75,5-odstotni delež je nemško letališko podjetje Fraport plačalo 234 milijonov evrov. V kratkem bo odkupilo še preostali delež od manjših delničarjev, napovedalo pa je tudi naložbo v širitev Aerodroma. Helios so kupili Avstrijci, Fotono pa Američani. Postopki za prodajo so se že začeli pri kemijskih podjetjih Aero in Cinkarna Celje, proizvajalcu športne opreme Elan, Novi Kreditni banki Maribor (NKBM), Telekomu Slovenije, živilskem podjetju Žito in letalskem prevozniku Adrii Airways. Na začetek postopka pa še čakajo Terme Olimia. Gospodarsko razstavišče, proizvajalka papirnih izdelkov Paloma in izdelovalec orodij Unior ter Adria Airways Tehnika.

Nadzorniki Žita o četrtletnih rezultatih

Medij: Delo Avtorji: V.T. Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 19. 11. 2014 Stran: 9

Ljubljana - »Odločitev uprave Žita za strateško širitev dejavnosti družbe je popolnoma avtonomna, saj v skladu z zakonom o gospodarskih družbah uprava vodi posle samostojno in na lastno odgovornost,« so iz SDH odgovorili na vprašanje, ali uprava holdinga podpira načrte uprave Žita za strateško širitev v regiji z nakupom Mercatorjeve Pekarne Grosuplje.

Danes se sestanejo nadzorniki Žita. Glavna tema seje je obravnava poslovnih rezultatov prvega devetmesečja, verjetno pa bo nadzornike zanimalo tudi, kako daleč je postopek prodaje večinskega deleža Žita in kaj je z načrti o morebitnem poskusu nakupa Pekarne Grosuplje, ki bi Žitu omogočil strateško širitev v regiji. Uprava Žita je že izrazila načelni interes za sodelovanje pri nakupu Pekarne Grosuplje, ponudbe pa še ni oddala.

Žito v iztisnitev malih delničarjev

Medij: Dnevnik Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 24. 10. 2014 Stran: 8

Na skupščini delničarjev družbe Žito maloprodaja je bil sprejet sklep, po katerem bo Žito iz lastništva svoje hčerinske družbe iztisnilo vse male delničarje, ki bodo za delnico dobili 2,31 evra odpravnine.

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.