Zavarovalnica Triglav

Triglav le začasno strateška naložba

Medij: Večer Avtorji: Zupanič Jelka,D.T. Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 15. 05. 2015 Stran: 2

Zavarovalnica Triglav strateška, a bo postala le pomembna državna naložba, ko si bo država spet pridobila zamrznjene glasovalne pravice, pozneje bo 25 odstotkov in eno delnico v Triglavu upravljal demografskih sklad

Zavarovalnica Triglav bo strateška naložba države, je po včerajšnji vladni odločitvi sporočil finančni minister Dušan Mramor. Ena izmed 24 strateških naložb, torej. A strateška bo ostala le dotlej, dokler državnima lastnikoma, ZPIZ-u in SDH-ju, ne vrnejo zamrznjenih glasovalnih pravic. Pozneje bo Zavarovalnica Triglav le še pomembna državna naložba.

Strateški do odmrznitve glasovalnih pravic

Mramor je pojasnil, da so se tako odločili zato, ker je Agencija za trg vrednostnih papirjev državi v Zavarovalnici Triglav glasovalne pravice zamrznila, ko bo sprejet novi zakon o prevzemih, pa bi ta državnim lastnikom v Zavarovalnici Triglav omogočil, da bi jih znova pridobili. Kdaj naj bi se to zgodilo oziroma do kdaj bo Zavarovalnica Triglav strateška naložba, ni povedal, rekel je le, da je priprava zakona o prevzemih v zaključni fazi.

Kako bi si država nazaj uzakonila glasovalne pravice

Medij: Finance Avtorji: Smrekar Tanja Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 04. 05. 2015 Stran: 4

Trenutno država nima glasov v Telekomu Slovenije in Zavarovalnici Triglav

Bo po novem zakonu o prevzemih, ki ga je predlagalo ministrstvo za gospodarstvo, agencija za trg vrednostnih papirjev morala vrniti glasove državi v Telekomu Slovenije in Zavarovalnici Triglav, če bo ta tako zahtevala? Kot kaže, da.


To je za državo posebej pomembno, če bo resnično obdržala Triglav kot strateško naložbo (več o tem na http:// www.finance.si/8821398/) in če Telekoma Slovenije, ki bi moral biti že prodan, spet ne bo prodala (več o tem na http://www.finance. si/8821272/).

Država umirja privatizacijsko vnemo

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Modic Tomaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 24. 04. 2015 Stran: 8

Napovedi o (raz)prodaji gospodarstva, ki naj bi jo prinesla strategija upravljanja državnih naložb, se niso uresničile. Ključne družbe bodo namreč še naprej ostale v državnih rokah, vlada Mira Cerarja pa očitno vse stavi na preporod energetike.

Strahovi, da bo prišlo do (raz)prodaje slovenskega gospodarstva, so se očitno izkazali za neupravičene. Če se je še pred nekaj tedni zdelo, da se bo država umaknila iz vsaj nekaterih pomembnih družb in jih prepustila strateškim vlagateljem, bodo ti načrti očitno splavali po vodi.

Iz predloga Idasifikacije naložb, ki so ga pred politično razpravo o tem, katere družbe prodati in katere zadržati, pripravili na ministrstvu za finance, namreč izhaja, da bi lahko poleg že začetih prodajnih postopkov s seznama 15 podjetij za privatizacijo prodali kvečjemu nekaj drugih družb. Če bo vlada Mira Cerarja ugodila predlogu ministrstva, bi ključne družbe še naprej ostale v državnih rokah. Seveda če se bo s tem strinjal tudi državni zbor.

Delničarji Petrola bi dividendo prej

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 22. 04. 2015 Stran: 6

Pred skupščino: med delničarje Petrola naj bi tudi letos tako kot lani razdelili 20,8 milijona evrov dividend. Družbe J&T uradno še ni v lastništvu Petrola

V četrtek se bodo na 25. skupščini delničarjev sestali delničarji Petrola. Med drugim bodo odločali o delitvi 24,3 milijona evrov bilančnega dobička, od česar naj bi bilo blizu 34 tisoč delničarjem Petrola izplačanih 20,8 milijona evrov ali 10,1 evra bruto na posamezno delnico. Uprava in nadzorni svet predlagata izplačilo dividend 12. avgusta letos, medtem ko Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) že petič zapored predlaga, da bi se dividende izplačale prej, namreč v 60 dneh po sklepu na skupščini. Opozarjajo, da se je rok za izplačilo dividend v Petrolu postopoma s 30 dni podaljševal na 110 dni, je pa res, da je skupščina delničarjev Petrola koledarsko med prvimi. Pričakovati je, da bodo delničarji glede roka izplačila upoštevali predlog uprave, višina bilančnega dobička pa z morebitnim nasprotnim predlogom omogoča izplačilo do 11,78 evra bruto na posamezno delnico.

Privatizacija za telebane ali kam gre denar od prevzetih podjetij

Medij: Finance Avtorji: Lipnik Karel Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 21. 04. 2015 Stran: 4

Odgovarjamo na vprašanje, zakaj prodaje podjetij (še) ne zmanjšujejo zadolženosti države

Od vseh prodaj in prevzemov se je državni proračun do zdaj okrepil le za 119 milijonov evrov, kupnine skupaj s paradržavnimi družbami pa znašajo okoli pol milijarde evrov. Pogledali smo, kam gre denar od prevzemov.


Eden od naših bralcev se sprašuje, kam je šel ves denar od prodaje podjetij tujcem. Meni, dabi morala kupnina ostati državi in s tem državljanom ter biti porabljena za razvoj in poplačilo dolgov. Ocenjuje, da se ne bi bilo več treba zadolževati.

V Financah smo se zato odločili, da gremo po glavnih koralah in pojasnimo, komu gre kupnina, kako se porabi, kaj pripada državi in kaj ima ta od tega.

Komu pripada kupnina?

Lahko laškemu pivu pomagajo Heinekenove mišice

Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 14. 04. 2015 Stran: 3

In pivovarno dobi ... Heineken Največ je pridobila slaba banka, zadovoljni tudi mah delničarji

Ljubljana - »Pričakovano, skoraj edini mogoči izhod, dobra novica za skoraj vse vpletene,« je prodajo Skupine Laško nizozemskemu pivovarju Heinekenu komentiral ekonomist Matej Lahovnik. Veliki tihi zmagovalec posla je po njegovem mnenju DUTB, ki je s prodajo delnic Laškega unovčila kar okoli 400-odstotni donos.


Kdor je spremljal razvoj dogodkov in videl pristop nizozemskega pivovarskega giganta k nakupnim postopkom, mu je lahko bilo jasno, da se je Heineken odločil kupiti Pivovarno Laško in da bo ponudil najvišjo ceno, razmišlja Matej Lahovnik. Spominja na prodajo Mercatorja: kupec prihaja iz iste panoge kot ciljna družba, zato mu koncentracija lahko prinese največje sinergije, in to v nabavi, distribuciji, proizvodnji. Institucionalni vlagatelji ne bi mogli tekmovati z njim. Poleg tega gre v pivovarski zgodbi za stratega, ki je tretji največji pivovar na svetu.

Dosežena cena je razmeroma visoka, zato je posel dobra novica tudi za male delničarje. Med prodajalci pa je v daleč najboljšem položaju DUTB. Banke so nanjo namreč prenesle delnice Pivovarne Laško po petkrat nižji ceni, kot jih bo zdaj slaba banka prodala Heinekenu. To pomeni 400-odstotni donos, posredno pa tudi korist za davkoplačevalce, saj se bo za ta izkupiček (52,5 milijona evrov) zmanjšal bančni primanjkljaj. Kad dobi 15,8 milijona evrov, KD skladi okoli deset, Alpen Invest dobrih 9,2, SOP 8,8, Abanka 7,3, Banka Koper 5,8, NKBM malo več kot dva, Zavarovalnica Triglav pa malo, manj kot dva milijona evrov.

Lahovnik: Dokapitalizacija in poslovno prestrukturiranje

V stečaju Bavčarjevega holdinga Maksima bodo zaslužili odvetniki

Medij: Finance Avtorji: Perčič Aleš Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 13. 04. 2015 Stran: 14

Sodni boj z bankami in nekdaj »prijateljskimi« družbami se bo nadaljeval tudi v stečaju

V stečaju Maksime Holdinga, prek katere je Igor Bavčar poskušal prevzeti Istrabenz, je ostalo dobrih šest milijonov evrov premoženja in 25 sodnih postopkov, tudi milijonskih tožb. Stečajnik za zdaj ne namerava opustiti pravdanja, ki se je začelo pred stečajem, za vse postopke skupaj je predvidel 315 tisočakov.


Upniki sov stečaju Maksime Holdinga prijavili za skoraj 40 milijonov evrov terjatev, a jih je stečajni upravitelj Kristijan Anton Kontarščak priznal le za 13,5 milijona evrov. Največji upniki Maksime Holdinga so NLB, Gorenjska banka, Banka Celje ter nekdaj prijateljske družbe Maksima Invest, Diamond in Finetol. Svojo 3,5 milijona evrov vredno terjatev je prijavila tudi državna DUTB, vendar jo Kontarščak zaradi zastaranja prereka.

Prva ocena: stečaj bo stal 356 tisoč evrov 

Zastopnikom Triglava načrti padli v vodo

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 09. 04. 2015 Stran: 9

ZAVAROVALNIŠTVO

Zavarovalnim zastopnikom je pred dobrim letom dni uspelo prevzeti nadzor v svetu delavcev Zavarovalnice Triglav, v načrtu pa so imeli tudi prevetritev nadzornega sveta zavarovalnice. A v nadzorni svet jim je na koncu uspelo uvrstiti le enega svojega predstavnika.


Sindikatu zavarovalnih zastopnikov, ki s svojimi radikalnimi predlogi v zadnjih letih pridobiva vedno več simpatij znotraj Zavarovalnice Triglav, je prvič uspelo dobiti tudi svojega predstavnika v nadzornem svetu največje slovenske zavarovalnice. Včeraj je bil za novega člana nadzornega sveta zavarovalnice imenovan njihov predsednik Boštjan Molan. A zastopniki z izkupičkom zagotovo niso bili zadovoljni. Čeprav so si prizadevali, da bi v nadzornem svetu dobili še bistveno večji vpliv, sta preostali dve mesti zasedla nekdanji predsednik sveta delavcev Triglava Ivan Sotošek in dosedanji nadzornik Peter Celar.

Najprej prevzeli svet delavcev

Kdo bo dal več?

Medij: Novi tednik Celje Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 26. 03. 2015 Stran: 4

Za Pivovarno Laško se poteguje pet kupcev - Mali delničarji se bojijo ponovitve Mereatorjeve zgodbe

Če bo vse šlo po načrtu, bo Pivovarna Laško in z njo tudi Pivovarna Union najkasneje do konca letošnjega junija dobila novega lastnika. Kdo od petih ponudnikov, ki so poslali zavezujoče ponudbe, bo prevzel slovensko industrijo piva, je težko napovedati, saj se je do zdaj v Sloveniji pri prodaji podjetij zgodilo že preveč presenetljivih, predvsem pa škodljivih preobratov.


Po nekaterih informacijah naj bi bila v ožjem izboru nizozemski pivovarski velikan Heineken in ameriška investicijska družba KKR. Ali bodo Laščani k izboljšanju ponudb pozvali samo ta dva ponudnika ali še koga tretjega, za zdaj ni znano.

Od marca do marca: Katera podjetja smo prodali

Medij: Finance Avtorji: Tomažič Janez Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 23. 03. 2015 Stran: 4

In koliko denarja smo ob tem zbrali

V letu dni je v Slovenijo za nakupe podjetij, za katera velja zakon o prevzemih, prišlo za milijardo evrov kapitala in več kot 200 milijonov evrov za zasebna podjetja. Domači kupci so prevzemali predvsem manjša podjetja.

Pri prodaji NKBM prodajalec Republika Slovenija in kupec Apollo usklajujeta zadnje podrobnosti prodajne pogodbe. Po pisanju Dnevnikabo prodajalec prevzel tveganje morebitnega izplačila delničarjev, kupec pa bo sprejel tveganje morebitnega izplačila lastnikov podrejenih obveznic. Kupnina bo zaradi vseh tveganj najbrž manj kot 200 milijonov evrov.

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.